Kaj narediti?
Od njega nisem ničesar zahtevala in se mi to niti ne zdi primerno. Vprašala sem zgolj, glede na to, da vsi pravijo da sem oseba ki je premila, ali bi bilo potrebno da se postavim zase in določene stvari zahtevam. Sem pa napisala, da se mi zdi postavljanje ultimatov in zahtev nesmiselno. Ampak lahko bi bilo moje razmišljanje zgrešeno.
In očitno je v marsičem bilo. Ste mi zelo dali misliti. Mi je težko ta trenutek[/quote]
Vem. Ampak že samo razmišljanje v tej smeri, če bi naj zahtevala, spominja na odnos mati-otrok.
Od tod tudi ideja, da si premila, ker v njem vidiš otroka, ki se ti zasmili, če želiš uveljavljati svojo voljo.
Takšen odnos bi zato prej ali slej propadel, ko bi postal resnejši in od njega zahteval odgovornost in očetovsko vlogo. Za vse bi bila sama ter imela občutek, da imaš dva otroka.[/quote]
No, če smo že tako daleč. Kakšen odos bi morala imeti, da bi bil pravilen? Res več ne vem.
Takšen, da nobenega ne rabiš silit, da se druži s teboj, ampak se on sam tako odloči, ker mu je to prijetno. In da to oba zadovoljuje. Saj to pa ja veš. 🙂
Kako pa to dosečt? Najlažje je, ko si sam zadovoljen in od drugih ne pričakuješ veliko. Kar ne pomeni, da tudi malo dobiš.
Takšen, da nobenega ne rabiš silit, da se druži s teboj, ampak se on sam tako odloči, ker mu je to prijetno. In da to oba zadovoljuje. Saj to pa ja veš. 🙂
Kako pa to dosečt? Najlažje je, ko si sam zadovoljen in od drugih ne pričakuješ veliko. Kar ne pomeni, da tudi malo dobiš.[/quote]
A lahko prosim daš v priponko še Poslovni načrt za leto 2015
Vrjamem, da je hudo. vedno je in bo. Moje mnenje je, da ga pustiš kakšen teden pri miru, nato pa greš v akcijo in ga direktno vpašaš kaj se dogaja, saj če sta bila 5 let skupaj se mi zdi to nekaj čisto normelnega. Ne skrivaj svojih občutkov ampak tudi ne dramatizirej. Mogoče sta na točki ko more on podoživeti zvezo, jo na hitro (vajine dogotke, čustva, skupne cilje in se ob njih vprašati določena zelo potrebna vprašanja) – se odločiti kaj želi. Vsak človek mora v sebi rasti, zato ne bodi agresivna in preveč obupana, saj verjetno premaguje nek iziv tudi on sam. Kam pa se bo situacija odvila pa nikoli ne veš. Včasih zagovarjam da čas marsikatero stvar spremeni in obrne, zato ne prehitevej dogodkov ki te še čakajo. Čeprav je to čakanje najbolj obupno. ko se ne premakneš z neke točke. Potrpi za nekaj dni, samo nekaj pa bo dovolj. Ko boš pa dobila jasnejšo sliko pa ti preostane sledeče ali bo vse v redu in se trudiš naprej, ali ga pozabiš in žaluješ še nekaj časa, kar je normalno da ti je hudo, ali pa ga poizkušaš dobiti nazaj. Če si ga enkrat osvojila, zakaj ga ne bi še enkrat? 🙂 upam da se srečno vse konča. LP
Takšen, da nobenega ne rabiš silit, da se druži s teboj, ampak se on sam tako odloči, ker mu je to prijetno. In da to oba zadovoljuje. Saj to pa ja veš. 🙂
Kako pa to dosečt? Najlažje je, ko si sam zadovoljen in od drugih ne pričakuješ veliko. Kar ne pomeni, da tudi malo dobiš.[/quote]
Ja. Je odnos, kjer sta partnerja enakovredna in skupaj na podlagi lastne iniciative, gradita odnos.
Če razmišljaš, kako nekoga prepričati, da je s tabo, potem je to znak, da takšen odnos več ne temelji na svobodnih odločitvah in ljubezni.
Ampak bolj na tem, da si nekoga lastimo, ker nočemo biti sami. To pa nas ne more osrečevati.
Takšen, da nobenega ne rabiš silit, da se druži s teboj, ampak se on sam tako odloči, ker mu je to prijetno. In da to oba zadovoljuje. Saj to pa ja veš. 🙂
Kako pa to dosečt? Najlažje je, ko si sam zadovoljen in od drugih ne pričakuješ veliko. Kar ne pomeni, da tudi malo dobiš.[/quote]
A lahko prosim daš v priponko še Poslovni načrt za leto 2015[/quote]
To pa ne, žal. Poslovna skrivnost. :))
Metka
Po 5. letih bi vajin odnos moral napredovati in ne nazadovati.
Jaz osebno bi se na tvojem mestu (kljub veliki ljubezni in prestajanju bolečin) preprosto umaknil. To pomeni, da tistikrat 1x tedensko najdeš neki izgovor, da ne moreš biti z njim. Naj si po nekaj tednih, ko se ne vidita ustvari sam podobo, ali te pogreša ali ne. Bo že začel iskati več priložnosti, da se vidita.
Šele, ko bo ugotovil, da te pogreša ga postavi pred zid in mu povej, da želiš pač več časa preživeti z njim. Posebej pa direktno vprašanje, kje vaju on vidi čez pet let.
Če te ne bo pogrešal… bolje sedaj kot pa čez leta, ter da se takrat sprašuješ zakaj si zapravila ta leta zanj.
Prepričuješ tako, da si to, kar si in te partner sprejme takšnega, kot si.
Prepričevanje, da naj bo nekdo s tabo, pa čeprav si tega ne želi, pa je izguba časa.
Sicer je možno, da bo takšen nezrel moški popustil, ker bo videl določene ugodnosti. Vendar pa že zdaj vidim, kako bo vso odgovornost za težave in delo v odnosu, preložil na njo. Češ, saj ga je ona prepričevala, da naj bo z njo in se zato naj ona trudi in skrbi za njega. Kot za otroka.
Prepričuješ tako, da si to, kar si in te partner sprejme takšnega, kot si.
Prepričevanje, da naj bo nekdo s tabo, pa čeprav si tega ne želi, pa je izguba časa.
Sicer je možno, da bo takšen nezrel moški popustil, ker bo videl določene ugodnosti. Vendar pa že zdaj vidim, kako bo vso odgovornost za težave in delo v odnosu, preložil na njo. Češ, saj ga je ona prepričevala, da naj bo z njo in se zato naj ona trudi in skrbi za njega. Kot za otroka.[/quote]
Prepričevanje bolj v smeri vlaganja energije v odnos. Meni ni samoumevno, da je nekdo s tabo 5, 10 in več let. Za ljubezen se je potrebno truditi, ne zadostuje, da rečeš tukaj sem, tak kot sem in zdaj me imej rad do smrti:). V razmerju lahko skupaj rasteš ali skupaj potoneš. Gre za obojestranski proces, ne more le eden migati, drugi pa sedeti na pručki ves čas in pričakovati, da bodo drugi vse postorili namesto njega. Tako pač ne gre. Zame to ni primer zrelega in odgovornega partnerstva.
Prepričuješ tako, da si to, kar si in te partner sprejme takšnega, kot si.
Prepričevanje, da naj bo nekdo s tabo, pa čeprav si tega ne želi, pa je izguba časa.
Sicer je možno, da bo takšen nezrel moški popustil, ker bo videl določene ugodnosti. Vendar pa že zdaj vidim, kako bo vso odgovornost za težave in delo v odnosu, preložil na njo. Češ, saj ga je ona prepričevala, da naj bo z njo in se zato naj ona trudi in skrbi za njega. Kot za otroka.[/quote]
Prepričevanje bolj v smeri vlaganja energije v odnos. Meni ni samoumevno, da je nekdo s tabo 5, 10 in več let. Za ljubezen se je potrebno truditi, ne zadostuje, da rečeš tukaj sem, tak kot sem in zdaj me imej rad do smrti:). V razmerju lahko skupaj rasteš ali skupaj potoneš. Gre za obojestranski proces, ne more le eden migati, drugi pa sedeti na pručki ves čas in pričakovati, da bodo drugi vse postorili namesto njega. Tako pač ne gre. Zame to ni primer zrelega in odgovornega partnerstva.[/quote]
To se strinjam. To je razumljivo.
Z njim ni čist nič narobe. Tak kot je , je – njemu vse štima, dela kar
hoče in kakor hoče.
Je pa s tabo in to fajn.
Kako si lahko na stand-byu enga, ki te povoha enkrat na teden, pač da
dobi tedenski seks….?
Pravi da te ima rad? Dela pa čist kontra? In ti verjameš tistemu, kar reče
in ne temu, kar ti dela?
In on ne bo popuščal, ne delal kompromisov…popuščat moraš ti?
MORAŠ? Kaj si v kakšnem posebnem kazenskem programu? Si koga
ubila? Si obsojena na zvezo polno poniževanja in podrejanja?
Glej – on ti je lepo povedal, da ga prihodnost ne zanima in da ti bo pač
blagovolil nameniti urco, dve na teden….ti pa kar sanjaš neko idealno sliko,
ki si si jo naslikala v svoji glavi. Zakaj?
Moški kar lepo povejo točno tako, kot mislijo – ne, nobeno skupno
življenje mu ne diši, on bi te samo lepo imel na lagerju, da mu ni treba
iskat naokrog, ko ga začne tiščat v hlačah….in to je to.
Torej se zamisli nad SABO. Zakaj si prepričana, da si ne zaslužiš kaj
boljšega?
Mislila sem, da se je v določenih stvareh potrebno v zvezi prilagoditi. Zaslužim si dobro, in najina zveza je bila do nedavnega odlična, potem pa je šlo vedno na slabše in v približno treh do štirih mesecih sva prišla do očitnega dna… Zdaj očitno res razpada…
Mislila sem, da se da kaj rešit, da lahko kaj sama storim, pa tega ne vidim… Iz vsega napisanega vidim, da je nesmiselno… Lahko upam, da rabi le nekaj časa in se bo vse obrnilo na bolje, medtem pa se ukvarjam s svojim življenjem, športom, ki ga obožujem in prijateljicami.
Lahko pa prekinem zvezo, ki očitno razpada in imam občutek, da ne bo šla na bolje.
Hvala vsem za odgovore.
V vsaki vezi je tako, da gre na začetku vse samo od sebe sploh, ko smo zaljubljeni.
Takrat smo zelo pozorni do partnerja, nam je mar kako se počuti, smo veseli-izražamo očitno zadovoljstvo, ko ga vidimo in smo žalostni, ko odhaja in si želimo, da bi bili kmalu spet skupaj.
Po končanem obdobju zaljubljenosti je pa treba to vzdušje bolj ali manj pričarat, se potrudit zanj s stvarmi za katere vemo, da partnerja veselijo.
Vprašaj se kaj tvoj fant v tej smeri naredi zate?
Je pa res, da so ga doma precej razvajali
To pove več kot dovolj.
Iz tega razloga on svet okoli sebe dojema kot “njemu na uslugo” in to ti jasno pove, ko ti pravi, da se on ne bo prilagajal, da misli zgolj za dan naprej….itd
On je ostal na stopnji malega otroka. To je zasluga njegove familije. Ni imel pogojev, da bi lahko odrasel in žal, ti tudi nisi nek razlog zaradi katerega bi….
On je še vedno čustveno navezan na svojo družino, predvsem mamo. Tam dobi vse tisto kar naj bi izživel s tabo in česar si ti želiš, k tebi prihaja samo po tisto kar mu mama ne daje… Tipično za take razvajenca je, da so takrat, ko nekaj rabijo izredno sladki, naredijo vse, da dobijo kar si želijo, tega so se dobro naučili v svoji družini, ko zadevo dobijo te odvržejo kot smet do naslednje uporabe. Enostavno jim ni mar človek kot oseba, njim je mar človek kot sredstvo za dosego lastnega ugodja. Žal.
Je to profil človeka s katerim želiš imet otroke in preživet življenje?
Forum je zaprt za komentiranje.