kaj nam ostane

Kaj mi je ostalo od garanja, kariere, odpovedovanja…….. nič, popolnoma nič.

Pri 54 letih imam raka v remisiji, penzije 11000€ in stanovanje veliko 64 m2.

To je moj svet, svet v akterem ni več ljudi, ne da se jim ukvarjati z menoj in mojim stanjem, družine pa zaradi kariere in iskanja tistega več, nimam. Ni se skladala z mojimi načrti, pa tudi v resnici ni bilo tistega pravega nikoli naokrog. Moja čustva so bila vedno pod nadzorom. In kaj imam danes od tega?

Remisiranega raka in nekaj opeke. To je vse.

Ali res nisem upala tvegati tistih pravih čustev? Ne pridem si na jasno, kaj sem kdaj sploh hotela, strastno! Nikoli ni bilo nobenih presežkov v mojih čustvih, nikoli, kaj vse sem zamudila? Ko gledam vrstnice, jih berem, vse imajo presežke in manjke, jaz pa le ravno črto, nič +, nič -, se mi sploh splača obstajati?