Kaj menite?
Za 2 stvari me zanima vaše mnenje:
1. je za zvezo nujna začetna strast, ogenj, kemija, ne pa nežno in prijetno božanje, objemanje, poljubljanje..mmmm 🙂
2. Zakaj 95% moških po enem letu zveze postane zdolgočasenih???? (to niso moje izkušnje, ker sploh še nisem imela neke zveze, ampak opažanja pri prijateljicah), ženske imajo željo in energijo za sprehode, koncerte,aerobiko, potovanja, planinarjenje, kolesarjenje, kino, gledališče, piknike, medtem ko njihovi tipi sedijo pred računalnikom, enkrat na teden pa grejo ven s kolegi. Ful dolgo sem se žrla, ker sem še vedno samska (ok, sicer sem šele 21 stara, ampak neke plehke avanturice mi pa sploh niso všeč), ker ni stalno koga ob meni za nežnosti, sex, pogovor, kakšne aktivnosti (zgoraj naštete), zdaj pa ugotavljam, da bi mi bilo še bolj hudo, če bi imela fanta, ki bi se ukvarjal več z računalnikom kot z mano. Rada bi res prijatelja, življenjskega sopotnika, ne pa neko brezvoljno vrečo na kavču in zvezo “na papirju”.
Ja po moje je pa bolš, če je na začetku strast in metuljsčki in vse to, ker to je tak fino, čeprav potem z leti to zbledi, samo se je pa fajn spolnit teh trenutkov. Čeprav po moje za kvaliteto veze, to niti ni pomembno. Samo jaz nisem za mlačno. Vsaj na začetku mi ne sme biti mlačno, če no to ni to. Moje mnjenje.
Vse, kar se dogaja v zvezi, je kemija. Je pa odvisno. Če se sreata dva vročekrvneža, je pač ogenj in strast, če se srečata nežni dušici, je pa vse skupaj bolj umirjeno. Presoditi, katro je bolj pravo in katero bo dlje trajalo, je pa nemogoče.
Pred časom sem brala nekaj o fazah partnerstva. In je pisalo nekako tako, da se moškim po kakem letu zdi zveza dovolj varna, utrjena, da se ne rabijo kar naprej truditi in naprezati, ampak se lahko sprostijo. Iz svojih izkušenj bi pa težko kaj rekla, ker je moje prvo leto že tako daleč v zgodovini, da se ne spomnim podrobnosti.
Smiselno bi bilo, če bi se potrudila razumeti moške, pri tem pa ne pričakuj, da bodo moški razumeli ženske. Smo čisto preveč nagnjene h kompliciranju, da bi lahko sploh kdo razumel.
Pogovarjaj se tudi s prijatelji, ne samo s prijateljicami (ali pa kdaj reci kako s fanti teh prijateljic), da bo slišala še drugo stran. Poskusi razumeti njihova stališča. Boš videla, da niso tako zgrešena, kot se zdi na prvi pogled.
Upoštevati moraš tudi, da sta partnerja samostojni osebnosti, ne dve polovci. Vsak ima svoje navade in svoje pojme, kaj je koristno porabljen čas. Zato pa se je treba dogovarjati, sprejemati kompromise… Sčasoma se pa itak izkaže, kako in kaj. Če so dogovori uspešni, zveza deluje. Če pa vedno eden popušča in se prilagaja, mu (ji) pa prej ko slej presede. Ampak to ni po enem letu, ker se takrat izgrajevanje zveze šele prav začne.
Pod 1. NI NUJNO
Pod 2. Ko moški ugotovi, da je zveza dovolj trdna, da se ni potrebno več toliko truditi, kot na začetku, postane malo len in preneha vlagati energijo v krepitev oziroma izboljševanje odnosa s partnerko.
Želim ti da boš našla takšnega partnerja, kot si ga želiš, vendar vedi da verjetnostna računica deluje proti tebi! Takšnih fantov je preprosto premalo!
Sem bolj vročekrvne sorte zato so ogenj in iskrice in vse kar sodi zraven nujen pogoj seveda z nekom s katerim imaš dovolj skupnih interesov in se tudi intelektualno kolikor toliko ujemata. Nihče ti pa ne daje garancije, da bo zveza dolgoročno obstojna in uspešna pa če se še tako kemijsko ujemata…strinjam se z Jožico, da princev na belih konjičkih ni, srečujem pa veliko žensk, ki kar predolgo sanjajo in čakajo na pravega življenje gre pa svojo pot
Pri meni čisto na začetku ni bilo nekega ognja (ko sva se spoznala), potem je ta ogenj z vsakim zmenkom naraščal, zdaj sva skupaj 6 let, ne morem rečt, da še vedno čutim mravljince…, sedaj je tista bolj umirjena faza, vendar še vedno lepa, ko si želiš bližino, pogovor…
V zvezi je zelo pomembno kaj pričakuješ in kaj od tega dobiš; meni se recimo ne zdi nič narobe, če fant pogosto sedi za računalnikom… pomembno pa se mi zdi, da si vzame čas zame in za pogovor.
Forum je zaprt za komentiranje.