Kaj jesti, da ne bom vsak dan jedla mesa? :D
Dobro, no, pač ne znata kuhati in imata šibke kulinarične kriterije in sta k sreči našla en drugega.
To je podobno, kot bi se kdo, ki seksa z ženo enkrat na dve leti, hvalil, da sta z ženo pač presegla nivo telesnosti in sta osebnostno napredovala. Jebiga, sta pač aseksualna, ni sicer nič posebnega, ni se pa tudi za hvaliti s tem.
[/quote]
Nisem vedela, da to, da mi hrana ni najpomembnejša stvar na svetu pomeni, da ne znam kuhati ali imam “šibke kulinarične kriterije”.
V vednost, sem odlična kuharica, samo v življenju so stvari, ki so mi pomembnejše od tega da skuham dobro kosilo za moža. Veliko raje se pohvalim s hribom, ki sva ga osvojila, maratonom, ki sem ga pretekla, novim tujim jezikom ki sem se ga naučila, novo aplikacijo, ki sem jo spisala, knjigo ki sem jo prebrala,… kot pa s tem kako slastno kosilo sem postavila pred dragega v nedeljo ob 12h. 🙂
[/quote]
Malce šteje tudi, ali imata otroke ali ne – sklepam, da ne, ker sta zelo aktivna drugače.
Na dolgi rok verjetno hranjenje zunaj z eventuelnimi špageti doma verjetno ne bo zdržalo.
Jaz kuham, ker mi je všeč (res pa ne stojim za štedilnikom ure in ure) in ker uživam ob obredu, ko se vsi zberemo za mizo in klepetamo.
Jasno, lahko bi klepetali na osvojenem hribu, ampak nekako moramo jesti in če enkrat dnevno sedimo z otroki skupaj za mizo, je to zame kvalitetno preživet čas.
Mož ni moj sovražnik, da bi ga morala kaznovati in vzgajati v smislu, da bo pojedel manj mesa. Če ima pač tako rad meso, naj ga je, kolikor ga želi. Če se v vseh drugih pogledih ne bi tako dobro ujela, potem bi mi to njegovo hiper “mesojedstvo” najbrž že načelo živce.
Ampak je drugače dober mož in super očka. Tako da, če je njegova edina napaka pretiran tek do mesa, potem naj kar bo. Se pa mi trije lažje prilagajamo njemu iz preprostega razloga: meso pač mora biti vsak dan in pika. Zdaj pa, mož ga bo gotovo pojedel, tudi, če ga jaz in otroka ne bomo. Saj sem napisala, da znam skuhati (in tudi skuham) tudi druge brezmesne jedi. Ki jih mož tudi rad je, vendar bi on zraven še meso.
Ne mislim ga psihirat in živcirat zaradi mesa.
grem na vrt pa pogledam kaj bi danes jedla
nabrala sem nekaj stročjega fižola, paprike, paradižnike, korenček, zeleno, cvetačo, zelišča.
za kosilo bo juhica, brez mesa seveda, ker pri nas je meso samo včasih za zraven, še manjkrat jemo razne salame ipd.
včeraj sem jedla kumarično solato s sezamom in avokadom, pa koruzni kruh zraven
jutri bom delala jajčevce in bučke v paradižnikovi omakci (vse iz vrta), zraven pa ne vem še ali bo prepečenec ali mogoče kakšne testenine, odvisno kolk bom lačna.
podobni jedilnik je pri meni čez celo poletje … ko sva doma sama s sinom.
njemu včasih pašejo ribe in piščanec, pa mu poleg zgoraj naštetega naredim še to, čeprav ima najraje testenine z mojimi zelenjavnimi omakami.
mož večinoma kosi v službi, zvečer pa so pri nas spet dobrote iz vrta … solatke ali juhice na 1001 način, se nikakor ne najemo 🙂
ob vikendih se v pečici kaj peče, jasno zelenjava s krompirjem, mogoče kakšen kos piščanca poleg ali riba … ali pa zelenjava s testeninami.
nikdar pa doma ne delam svinjine ali govedine, razen v mletem mesu, bolonez 1x na 2 meseca.
v resnici se pri mesarju sploh ne znajdem, nimam pojma kaj bi kupila oz. kakšno meso je za kakšno jed.
sem tudi mnenja, da živinoreja velik preveč onesnažuje planet in bi bilo treba proizvodnjo vsaj prepolovit, ker če smo pošteni … toliko mesa kot je na trgovskih policah se nikdar ne proda … kje torej konča višek??
glede na to, da je tema zašla v obračunavanje s tem, kdo mora meso jest in ne, kaj je bilo vprašanje:
torej, če imamo dan brez mesa, so pri nas na mizi:
njoki s sadno prelivko in zdrobljenimi piškoti (predjed:juha + solata)
polnozrnate testenine s paradižnikovo omako ali pestom (+juha + solata)
zelenjavna rižota (+juha + solata)
skutine palačinke (+juha + solata)
šmorn s kompotom (+juha + solata)
vzhajani cmoki z zabelo (+juha + solata)
rižev narastek s kompotom (+juha + solata)
mož (pisarniško delo) se čisto nič ne pritožuje.
Nisem vedela, da to, da mi hrana ni najpomembnejša stvar na svetu pomeni, da ne znam kuhati ali imam “šibke kulinarične kriterije”.
V vednost, sem odlična kuharica, samo v življenju so stvari, ki so mi pomembnejše od tega da skuham dobro kosilo za moža. Veliko raje se pohvalim s hribom, ki sva ga osvojila, maratonom, ki sem ga pretekla, novim tujim jezikom ki sem se ga naučila, novo aplikacijo, ki sem jo spisala, knjigo ki sem jo prebrala,… kot pa s tem kako slastno kosilo sem postavila pred dragega v nedeljo ob 12h. 🙂
[/quote]
Malce šteje tudi, ali imata otroke ali ne – sklepam, da ne, ker sta zelo aktivna drugače.
Na dolgi rok verjetno hranjenje zunaj z eventuelnimi špageti doma verjetno ne bo zdržalo.
Jaz kuham, ker mi je všeč (res pa ne stojim za štedilnikom ure in ure) in ker uživam ob obredu, ko se vsi zberemo za mizo in klepetamo.
Jasno, lahko bi klepetali na osvojenem hribu, ampak nekako moramo jesti in če enkrat dnevno sedimo z otroki skupaj za mizo, je to zame kvalitetno preživet čas.
[/quote]
Prav imaš, otrok nimava. In ja, sva precej aktivna. Zaenkrat nama to super ustreza. Če bo kdaj drzgače bova pa spremenila. Zunaj se praktično ne prehranjujeva, ne vem od kod si to. Nisem zagovornica hranjenja po gostilnah in menzah in se tega poslužujem res v izjemnih primerih.
Drugače pa super, da ti ustreza tvoj način. 🙂
No, evo, in sedaj lahko debatiramo, kaj je bolj zdravo – meso ali … sladka hrana in ogljikovi hidrati.
Seveda računam, da jeste to cca. 1x na teden.
Ampak sladkorjev naj človek sploh ne bi jedel, ker jih ne potrebuje sam po sebi …
Nikoli končana zgodba.
Predstavljajte si, da bi vegetarijanec jedel teh 7 jedi v celem tednu.
Dobro, no, pač ne znata kuhati in imata šibke kulinarične kriterije in sta k sreči našla en drugega.
To je podobno, kot bi se kdo, ki seksa z ženo enkrat na dve leti, hvalil, da sta z ženo pač presegla nivo telesnosti in sta osebnostno napredovala. Jebiga, sta pač aseksualna, ni sicer nič posebnega, ni se pa tudi za hvaliti s tem.
[/quote]
Nisem vedela, da to, da mi hrana ni najpomembnejša stvar na svetu pomeni, da ne znam kuhati ali imam “šibke kulinarične kriterije”.
V vednost, sem odlična kuharica, samo v življenju so stvari, ki so mi pomembnejše od tega da skuham dobro kosilo za moža. Veliko raje se pohvalim s hribom, ki sva ga osvojila, maratonom, ki sem ga pretekla, novim tujim jezikom ki sem se ga naučila, novo aplikacijo, ki sem jo spisala, knjigo ki sem jo prebrala,… kot pa s tem kako slastno kosilo sem postavila pred dragega v nedeljo ob 12h. 🙂
Imam dva najstnika in moža. Tečem maratone, osvajam hribe, sva motorista in tudi kolesarjenje nam ni tuje. Pa mi ni problem skuhati obrok saj mi vzame slabo uro na dan.
Se pa z mojimi rekreacijskimi dosežki ne hvalim ker to delam izključno zase.
No, evo, in sedaj lahko debatiramo, kaj je bolj zdravo – meso ali … sladka hrana in ogljikovi hidrati.
Seveda računam, da jeste to cca. 1x na teden.
Ampak sladkorjev naj človek sploh ne bi jedel, ker jih ne potrebuje sam po sebi …
Nikoli končana zgodba.
Predstavljajte si, da bi vegetarijanec jedel teh 7 jedi v celem tednu.
[/quote]
taka kosila so enkrat tedensko. vedno pripravljena iz polnozrnate moke / polnozrnatih sestavin, obvezno brez dodanega sladkorja, za sladilo je sadje. mimogrede, tak jedilnik s temi predlogi za brezmesna kosila mi je sestavila strokovna oseba…
Malce šteje tudi, ali imata otroke ali ne – sklepam, da ne, ker sta zelo aktivna drugače.
Na dolgi rok verjetno hranjenje zunaj z eventuelnimi špageti doma verjetno ne bo zdržalo.
Jaz kuham, ker mi je všeč (res pa ne stojim za štedilnikom ure in ure) in ker uživam ob obredu, ko se vsi zberemo za mizo in klepetamo.
Jasno, lahko bi klepetali na osvojenem hribu, ampak nekako moramo jesti in če enkrat dnevno sedimo z otroki skupaj za mizo, je to zame kvalitetno preživet čas.
[/quote]
Prav imaš, otrok nimava. In ja, sva precej aktivna. Zaenkrat nama to super ustreza. Če bo kdaj drzgače bova pa spremenila. Zunaj se praktično ne prehranjujeva, ne vem od kod si to. Nisem zagovornica hranjenja po gostilnah in menzah in se tega poslužujem res v izjemnih primerih.
Drugače pa super, da ti ustreza tvoj način. 🙂
[/quote]
Vidva vsak zase nakupujeta in si vsak zase skuha kosilo. Ker zunaj ne jesta. Pa finance imata zagotovo ločene in v hladilniku vsak svojo poličko, enako v špajzi. Tole dolgo ne bo šlo, veš. Čeprav nas zdaj prepričuješ kako sta ah in oh.
Lahko ti napišem za nazaj in sicer ker imamo vrt trenutno na našem jedilniku res prevladuje zelenjava kljub temu, da smo mesojedki.
Krompirjeva solata pohane melancane
Bucke v omaki popečena polenta s sirom
Zelenjavna juha, šmoren
Filane paprike
Ameriška solata mesni polpeti
Zelenjavna rižota zelena silata
Stročji fižol s krompirjem
Bučkina pita ter smetanova omaka
Tunina ter zelenjavna pica
Porova juha palačinke
…..
Dobro, no, pač ne znata kuhati in imata šibke kulinarične kriterije in sta k sreči našla en drugega.
To je podobno, kot bi se kdo, ki seksa z ženo enkrat na dve leti, hvalil, da sta z ženo pač presegla nivo telesnosti in sta osebnostno napredovala. Jebiga, sta pač aseksualna, ni sicer nič posebnega, ni se pa tudi za hvaliti s tem.
[/quote]
Nisem vedela, da to, da mi hrana ni najpomembnejša stvar na svetu pomeni, da ne znam kuhati ali imam “šibke kulinarične kriterije”.
V vednost, sem odlična kuharica, samo v življenju so stvari, ki so mi pomembnejše od tega da skuham dobro kosilo za moža. Veliko raje se pohvalim s hribom, ki sva ga osvojila, maratonom, ki sem ga pretekla, novim tujim jezikom ki sem se ga naučila, novo aplikacijo, ki sem jo spisala, knjigo ki sem jo prebrala,… kot pa s tem kako slastno kosilo sem postavila pred dragega v nedeljo ob 12h. 🙂
[/quote]
Ja neverjetno, poliglotinja, programerka, maratonska, hribolazka, in ob vseh teh dosežkih čutiš potrebo (in najdeš čas!), da se vtikaš v najbolj brezvezne teme, ki jih je najti še na MONu?
Nisem vedela, da to, da mi hrana ni najpomembnejša stvar na svetu pomeni, da ne znam kuhati ali imam “šibke kulinarične kriterije”.
V vednost, sem odlična kuharica, samo v življenju so stvari, ki so mi pomembnejše od tega da skuham dobro kosilo za moža. Veliko raje se pohvalim s hribom, ki sva ga osvojila, maratonom, ki sem ga pretekla, novim tujim jezikom ki sem se ga naučila, novo aplikacijo, ki sem jo spisala, knjigo ki sem jo prebrala,… kot pa s tem kako slastno kosilo sem postavila pred dragega v nedeljo ob 12h. 🙂
[/quote]
Ja neverjetno, poliglotinja, programerka, maratonska, hribolazka, in ob vseh teh dosežkih čutiš potrebo (in najdeš čas!), da se vtikaš v najbolj brezvezne teme, ki jih je najti še na MONu?
[/quote]
Pozabil si še na to, da je tudi odlična kuharica, ampak še čisto neodkrita, ker nima časa kuhat. Niti njen dragi še ne ve za to.
Nisem vedela, da to, da mi hrana ni najpomembnejša stvar na svetu pomeni, da ne znam kuhati ali imam “šibke kulinarične kriterije”.
V vednost, sem odlična kuharica, samo v življenju so stvari, ki so mi pomembnejše od tega da skuham dobro kosilo za moža. Veliko raje se pohvalim s hribom, ki sva ga osvojila, maratonom, ki sem ga pretekla, novim tujim jezikom ki sem se ga naučila, novo aplikacijo, ki sem jo spisala, knjigo ki sem jo prebrala,… kot pa s tem kako slastno kosilo sem postavila pred dragega v nedeljo ob 12h. 🙂
[/quote]
Ja neverjetno, poliglotinja, programerka, maratonska, hribolazka, in ob vseh teh dosežkih čutiš potrebo (in najdeš čas!), da se vtikaš v najbolj brezvezne teme, ki jih je najti še na MONu?
[/quote]
Multitaskanje je hudič ko si ga enkrat sposoben. 🙂 Vtikam se ne, izražam svoje mnenje, zdaj pa se izvrstno zabavam ob kritikah najinega življenja in tem, koliko ljudi zelo dobro ve, da bo najina veza propadla.
In vsakič znova sem šokirana nad tem, koliko ljudem se življenje v resnici vrti okoli prehranjevanja v družini.
Aja, za poliglotko se ne smatram, poleg slovenščine govorim tekoče samo še 4 druge jezike, kar se mi ne zdi ravno nekaj blazno izstopajočega ampak prej nujnost. Programiram pa rada. Občasno in za zabavo.
Ja neverjetno, poliglotinja, programerka, maratonska, hribolazka, in ob vseh teh dosežkih čutiš potrebo (in najdeš čas!), da se vtikaš v najbolj brezvezne teme, ki jih je najti še na MONu?
[/quote]
Pozabil si še na to, da je tudi odlična kuharica, ampak še čisto neodkrita, ker nima časa kuhat. Niti njen dragi še ne ve za to.
[/quote]
saj samo pogreje tisto kar ON skuha…
Ja neverjetno, poliglotinja, programerka, maratonska, hribolazka, in ob vseh teh dosežkih čutiš potrebo (in najdeš čas!), da se vtikaš v najbolj brezvezne teme, ki jih je najti še na MONu?
[/quote]
Multitaskanje je hudič ko si ga enkrat sposoben. 🙂 Vtikam se ne, izražam svoje mnenje, zdaj pa se izvrstno zabavam ob kritikah najinega življenja in tem, koliko ljudi zelo dobro ve, da bo najina veza propadla.
In vsakič znova sem šokirana nad tem, koliko ljudem se življenje v resnici vrti okoli prehranjevanja v družini.
Aja, za poliglotko se ne smatram, poleg slovenščine govorim tekoče samo še 4 druge jezike, kar se mi ne zdi ravno nekaj blazno izstopajočega ampak prej nujnost. Programiram pa rada. Občasno in za zabavo.
[/quote]
Če bi bila v resnici sposobna napisat eno vrstico kode in če bi jo že kdaj napisala, ne bi nikoli uporabila izraza multitaskanje; v tem primeru bi to pomenilo, da bi na primer med potjo na Triglav vsakih pet metrov prebrala eno stran knjige, spregala eno deklinacijo v latinščini in olupila en krompirček.
Aja, pa še napisala en bleferski post na MON.
deluješ simpatično, zato res upam, da bosta na dolgi rok ostala srečna in zadovoljna… 🙂
znanka ima tudi vse ločeno, pa ni preveč dobro… eno samo kreganje, kateri bo dal denar za otroka, ko kupujeta zanj..Nej se zdi, da mora on plačati 755{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ker ima večji dohodek, on hoče striktno na polovico..
in se dajeta za vsak cent… najprej je ona kuhala za vse, se nista zmogla dogovoriti za znesek, zdaj ata strogo vsak zase, on ji mesečno nakaže na račun 0 evro za kritje otrokove hrane doma..
noro… in ko gredo na dopust se dlakocepi vsak liter bencina, sladoled.. vsak cent..da o mesečnih položnicah sploh ne govorim.
Ok, pa dajmo to res poenostavit.
1. napisala sem svoj pogled na zadeve
2. množično ste skočili name in se začeli zgražati
3. poizkušala sem pojasniti kako razmišljam in vam razložiti kaj mi ustreza
4. jaz sem pri zadevi grda grda
Prepričevati nimam namena nikogar, prav tako se nimam namena več kregati. Škoda časa, energije in živcev. Imam pa že kaj pomembnejšega za početi.
Če se vi (no, peter klepec in hhm) sedaj bolje počutita in sta v svojem malem svetu srečnejša je moja misija za danes opravljena. Čeprav bi se jaz na vajinem mestu resno zamislila, kaj je narobe v vajinem svetu da se čutita dolžna analizirati moje življenje. 🙂 🙂 🙂
pozdravljena,
hvala ti za odgovor. 🙂
Ne vem, od kod ste vsi dobili vtis, da imava vse ločeno, zaradi tega, ker ne jeva skupaj. Nimava. Hrana je skupna, finance, so skupne, avto in stanovanje sta skupna. In tako je že zadnjih 8 let. Hrano pa res pripravljava in uživava ločeno. Občasno ločeno tudi kupujeva. Ampak to ne pomeni, da je hrana v hladilniku ločena, ali da jaz ne smem vzeti nečesa, kar je kupil on. In obratno. V stanovanju je vse najino.
Imava pa tak življenjski slog, službe in aktivnosti, da bi skupno prehranjevanje pomenilo več prilagajanja in odrekanja kot karkoli drugega. In tako je ločeno prehranjevanje pač nekaj, kar je za naju normalno in edino smotrno. Verjetno bi naju morala poznati osebno, da bi lahko to v resnici razumela.
Jaz nikoli nisem napisala, da imava ločene finance ali, bog pomagaj, a se to sploh dogaja, ločeno hrano. Tako si je zadevo pač razložilo nekaj uporabnikov foruma. In resnično me žalosti, ko berem odgovore. Danes sem o sebi izvedela, da ne znam kuhati, da lažem, da si izmišljujem, ter da je moja veza praktično že neobstoječa. In vse to od ljudi, ki me sploh poznajo ne. In jaz ne njih. Res ne vem, kaj se je zgodilo s pozitivno na tem svetu in zakaj je prva reakcija povprečnega posameznika takoj obsojanje ter negativa.
In res hvala ti za ta post 🙂
pozdravljena,
hvala ti za odgovor. 🙂
Ne vem, od kod ste vsi dobili vtis, da imava vse ločeno, zaradi tega, ker ne jeva skupaj. Nimava. Hrana je skupna, finance, so skupne, avto in stanovanje sta skupna. In tako je že zadnjih 8 let. Hrano pa res pripravljava in uživava ločeno. Občasno ločeno tudi kupujeva. Ampak to ne pomeni, da je hrana v hladilniku ločena, ali da jaz ne smem vzeti nečesa, kar je kupil on. In obratno. V stanovanju je vse najino.
Imava pa tak življenjski slog, službe in aktivnosti, da bi skupno prehranjevanje pomenilo več prilagajanja in odrekanja kot karkoli drugega. In tako je ločeno prehranjevanje pač nekaj, kar je za naju normalno in edino smotrno. Verjetno bi naju morala poznati osebno, da bi lahko to v resnici razumela.
Jaz nikoli nisem napisala, da imava ločene finance ali, bog pomagaj, a se to sploh dogaja, ločeno hrano. Tako si je zadevo pač razložilo nekaj uporabnikov foruma. In resnično me žalosti, ko berem odgovore. Danes sem o sebi izvedela, da ne znam kuhati, da lažem, da si izmišljujem, ter da je moja veza praktično že neobstoječa. In vse to od ljudi, ki me sploh poznajo ne. In jaz ne njih. Res ne vem, kaj se je zgodilo s pozitivno na tem svetu in zakaj je prva reakcija povprečnega posameznika takoj obsojanje ter negativa.
In res hvala ti za ta post 🙂
[/quote]
O, si že obrnila ploščo. Kakor koli se oglasiš imaš rit odzad.
Malo poglej svoje prve poste na to temo, se boš spomnila kaj si pisala in namige, ki si jih trosila.
pozdravljena,
hvala ti za odgovor. 🙂
Ne vem, od kod ste vsi dobili vtis, da imava vse ločeno, zaradi tega, ker ne jeva skupaj. Nimava. Hrana je skupna, finance, so skupne, avto in stanovanje sta skupna. In tako je že zadnjih 8 let. Hrano pa res pripravljava in uživava ločeno. Občasno ločeno tudi kupujeva. Ampak to ne pomeni, da je hrana v hladilniku ločena, ali da jaz ne smem vzeti nečesa, kar je kupil on. In obratno. V stanovanju je vse najino.
Imava pa tak življenjski slog, službe in aktivnosti, da bi skupno prehranjevanje pomenilo več prilagajanja in odrekanja kot karkoli drugega. In tako je ločeno prehranjevanje pač nekaj, kar je za naju normalno in edino smotrno. Verjetno bi naju morala poznati osebno, da bi lahko to v resnici razumela.
Jaz nikoli nisem napisala, da imava ločene finance ali, bog pomagaj, a se to sploh dogaja, ločeno hrano. Tako si je zadevo pač razložilo nekaj uporabnikov foruma. In resnično me žalosti, ko berem odgovore. Danes sem o sebi izvedela, da ne znam kuhati, da lažem, da si izmišljujem, ter da je moja veza praktično že neobstoječa. In vse to od ljudi, ki me sploh poznajo ne. In jaz ne njih. Res ne vem, kaj se je zgodilo s pozitivno na tem svetu in zakaj je prva reakcija povprečnega posameznika takoj obsojanje ter negativa.
In res hvala ti za ta post 🙂
[/quote]
Ne sekiraj se. Na MONu je glavna vrlina ženske, da je gospodinja in 1935. leta, ki srbi za otroke in moža (ker ta ne zna skrbeti zase). Spominjam se enega posta pred časom, ko je nekdo vprašal, kaj lahko skuha iz določenih sestavin in da nima doma jajc. Takoj so jo napadli “prava gospodinja ima vedno jajca doma”. Tukaj se pač najde vse sorte ljudi, ogromno jih je tradicionalnih, kjer je moški glava družine, ženska pa poleg službe opravlja še vsa dela doma. In če od tega odstopaš, si deležen posmeha. Poleg tega sem mnenja, da se nisi dolžna nikomur zagovarjati in polagati računov. Sem pa druga avtorica, tako da se nas več strinja s tabo. Srečno!
Hvala tudi tebi 🙂
Računov nimam namena polagati nikomur, zelo dobro vem, da tega nisem dolžna. Samo res me šokirajo taki odgovori. Sekiram pa se zaradi neznancev na spletu tudi ne.
Se pa iskreno zamislim, ko berem takšne odgovore. Pa ne zaradi tega, ker so naperjeni proti meni in mojemu življenju (to me še najmanj sekira), temveč ker sem prepričana da v 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tej odgovori prihajajo od žensk. In res me zanima, kaj groznega se je moralo zgoditi osebi, ki je pripravljena odgovarjati na tak način samo zato, ker nekdo živi drugače, kot se zdi njej prav. Po eni strani so se naše prednice tako borile za to enakopravnost, po drugi strani se mi pa zdi, da bi marsikatera ženska na monu še najraje videla, da bi bile ženske spet podrejene, pridne in tihe gospodinje, gospodinjstvo pa primarna vrlina.
Ja neverjetno, poliglotinja, programerka, maratonska, hribolazka, in ob vseh teh dosežkih čutiš potrebo (in najdeš čas!), da se vtikaš v najbolj brezvezne teme, ki jih je najti še na MONu?
[/quote]
Multitaskanje je hudič ko si ga enkrat sposoben. 🙂 Vtikam se ne, izražam svoje mnenje, zdaj pa se izvrstno zabavam ob kritikah najinega življenja in tem, koliko ljudi zelo dobro ve, da bo najina veza propadla.
In vsakič znova sem šokirana nad tem, koliko ljudem se življenje v resnici vrti okoli prehranjevanja v družini.
Aja, za poliglotko se ne smatram, poleg slovenščine govorim tekoče samo še 4 druge jezike, kar se mi ne zdi ravno nekaj blazno izstopajočega ampak prej nujnost. Programiram pa rada. Občasno in za zabavo.
[/quote]
Hahahahahahahahahaha, nima se za poliglotko, ampak TEKOČE govori SAMO še 4 druge jezike, hudoooooooo
Forum je zaprt za komentiranje.