KAJ BI VI RAJE?
Sprašujem se, kdo bolje živi oz. če bi vi imeli na izbiro, kaj bi raje izbrali, da bi se vam življenje zdelo “boljše”:
službo, v katero prihajate neobremenjeno od urnika, npr. da imate urnik od 7. do 15. ure od ponedeljka do petka, pa vam recimo šefi ne težijo, če pridete ob 7.45 ali 8. 15, da greste na malico in vas ni uro ali več (vmes imate službeni opravek, ko ga končate, greste še malo po trgovinah), delovno mesto pa zapustite ob 15. uri, ali 15.15, imate pa 150.000 sit plače
ALI
službo, v kateri ste vezani na minute, na delovnem mestu morate biti točno do sekunde, delate 8 ur, včasih še malce več, odvisno od dela, včasih pol ure, včasih 15 minut, včasih uro, delate tudi sobote od npr. 8 do 12 ure, malica je strogo 30 minut, dobro, če se gre za minuto gor ali dol itak nadomestite s podaljški po 8-urnem delovniku, plačo pa imate 210.000 sit
Kaj imate raje? Prosti čas ali denar?
Oboje je ful premal 🙂 Sploh če maš v obeh primerih še enga nad sabo. Druga varijanta, uf sobote… Tistih 50k se da kje drugje tud zaslužit… Glede tega, do minute natančno bit v službi men ni rpoblem, ker ne zamujam. 30 minut za malico je dost. Sam ne da je pol tud vse tok tempirano, vmes moreš tud kaj preusmert pozornost od dela, pa it na wc :)) Pa jaz en jem sam enkrat v osmih urah, halooo? 🙂 ene 3-4x
Jaz imam tako službo, kot si napisala v prvi možnosti in je ne bi za nič na svetu zamenjala. Ko je ura 15.30 odidem iz službe in do naslednjega jutra ne razmišljam o njej.
Čisto drugače pa je pri možu, ki ima zoprnega šefa, zato včasih dela tudi do 10-ih zvečer, če je treba tudi ob sobotah. Ponoči ne more spati, ker razmišlja kaj vse mora še narediti, da ne bo spet pranja. Plačo pa ima tako kot jaz.
Sigurno, brez oklevanja 1. varianto. 150 jurjev al pa 210 jurjev – itak ti je lahko eno in drugo dovolj, ali pa ti je eno ali drugo premalo, odvisno pač, kaj ti je v življenju pomembno. 60 jurjev več – pa kaj, ko ne moreš nobenega vikenda izkoristit zase, raje si vsak vikend privoščim počitek kot treba, pa mi za uživanje ni treba zapravljati. SPLOH pa, če imaš družino! Otroci bolj kot denar in lepa oblačila potrebujejo ljubezen, pozornost in ČAS staršev, predvsem pa umirjene starše in ne živčne razvaline.
Meni v življenju največ pomeni mir.
Samo zanimivo….večina si želi in nekateri tudi imajo tako službo kot je opisana v 1. varianti, potem pa ko človek iz 2. variante malo pojamra, kako mu časa zmanjkuje za normalne stvari kot so biti malo z družino ali partnerjem, ukvarjati se s športom in hobiji, pospravljanje stanovanja, včasih celo običajne stvari kot so urediti si frizuro doma ali pri frizerju, pa dobiš serviranih tistih nekaj jurjev več, ki jih zaslužiš na ta račun…
Kako pa mislite, da porabimo tistih nekaj jurjev več?
a) za parkirišče, ki ga plačamo, ker zaradi urnika prihajamo ob urah, ko ni več niti centimetra fraj parkirnih mest oz. za lisice, ki jih dobiš, ker si pridivjal zadnjo minuto iz opravka, ki ga popoldne ne moreš opravit, parkiraš kjer najdeš…
b) za hrano, ki jo gremo pojest zato, da imamo en normalen obrok v dnevu okrog kosila (1.500 do 2.000 sit dnevno, + sadje ali jogurt za popoldne)
c) zato, da ti kdo drug opere avto, ker drugače ni časa oz. ga pač porabiš za druženje s svojo družino in ostale “malenkosti” iz istega naslova
d) za privat varstvo otrok, ker ni nobenega vrtca, ki bi bil odprt do 18.30 ko si še v službi
e) plačaš gospo, da ti pride zlikat, ker je bil “povečan obseg dela” in si preživel 10 ur dnevno v službi pa še soboto…
Tako, da je enako, kot če bi imel 150.000 plače in vseeno nekaj več časa za opravit te stvari, ki jih lahko v krogu svoje družine z užitkom počneš in ti dan hitro in aktivno mine
Torej, če bom še kdaj imela možnost izbiranja, bo padla 1. varianta.
Kaj pa vi mislite o tem?
Simply: to kar ti opisujes ne spada v nobeno tocko – vsaj ce se drzimo tocno tega kar si v prvem postu napisala. Govorila si namrec o podaljsanju delovnega casa vsak dan za najvec eno uro.
2. tocka je odvisna od tega kdaj sploh zacnes delat…ce se delavnik zacne ob 9-ih, je razumljivo, da si v sluzbi do pol sestih (za vecino nasih delodajalcev), ce zacenjas ob 8-ih in koncujes ob pol sestih, mi je razumljivo, da za to dobivas dodatek k placi – ali v obliki nadur ali visje osnovne place ali stimulacije, glavno da se delo preko delovnega casa primerno nagradi – tako vsaj ves, da ne delas zastonj. Koliksno pa naj bo to nadomestilo, pa je odvisno kako si to posameznik predstavlja…kar je za nekoga dovolj, je za drugega premalo….zame 50 jurjev na mesec za vsakodnevni 9,5 urni delavnik ne bi bilo dost. Zal pa je problem nasih delodajacev se to, da ne vedo, da lahko delavce stimulirajo edino z denarjem…in jih vecina celo pricakuje, da si mu cel dan na razpolago.
Torej nam preostane to, da zamenjamo sluzbo ali pa se sprijaznimo, da tako je.
Tamara, ne vem, kako si ti predstavljaš
Pri obeh predlaganih variantah sem izhajala iz praktičnih primerov, varianta 2 sem jaz, varianta 1 pa nekdo iz ožjega kroga pač.
In ker se vedno krešemo okrog tega, sem predlagala, da bi o tem povprašali ljudi na forumu.
Nič iz obeh opisov ni izmišljeno. Kar se tiče podaljševanja, tako je, en dan podaljšaš, drugi dan ne, spet dva dni ja, pa štiri dni ne, pa spet en cel teden ja…po potrebi, odvisno od količine dela.
Stimulacija? Kaj to je?
Vem, da sta primera resnicna, ker tudi jaz poznam take primere…sem pa hotela izvedet kdaj zacnes z delavnikom?
V nasi firmi imamo zelo nizke neto place…odkar imamo novega direktorja, ki mu cudezno ni vseeno za delavce, nam daje vsak mesec visoke stimulacije…meni osebno 25%…ne vem no, jaz se pocutim, da dejansko dobim placano kar delam.
Forum je zaprt za komentiranje.