jezik mu bom nategnila!

Moj se sploh ne zna pogovarjati! Ma ne, da se ne zna, očitno se noče! Poln kufer ga imam, res… Ko gre za kaj, kar ga res zanima, ni problema, lahko debatira in debatira… ko pa ima kakšne probleme, pa od njega nič, ništa, niente… Evo, pride v petek cel nasurljen domov, komaj izvem, da sta se z odraslim sinom iz prve zveze nekaj udarla, poskušam lepo izvedet, za kaj gre, pa izvem …nič… Da bo že povedal, naj mu dam mir… čakam… včeraj isto, ga lepo povprašam, kaj je bilo, če lahko kaj pomagam.. odgovor: ne, to je moj problem… Za službo skoraj isto…
mah, ne vem, kako naj vzpostavim normalen pogovorček z njim, ko vidim, da je kaj narobe…
Drugače ni težav, ampak tole mi počasi krivi živce in se bojim, da bo konec moje potrpežljivosti… ko se on odloči, da je nekaj njegov osebni problem (in ne najin), je konec vsake debate.. Jaz pa naj prenašam njegovo surlo, ali kaj? A to pa ni moj problem? …me prime, da bi ga kar… da ne rečem, kaj.
Imate ve tudi takšne zadrgnjence?

nevem kaj delaš z njim,kar imej si ga!Midva sva kot eno,joj res vas ne razumem kake dedce imate ene pa še kr vztrajate.

Ja,sem imela enega takega,pa sem se naveličala in sem mu dala ta dolg dopust za vse večne čase.Zdaj imam pa enga luštkanga,ravno prav zgovornega in se imam prav lepo.Verjamem,da je zoprno,tudi mene so take stvari spravljale prav v slabo voljo.

no, če bi se ODLOČILA za lezbištvo, bi zdaj imela eno normalno žensko ob sebi, ki ve, kako se pogovarjat. Ne pa pootročene, infantilne bebce, s katerimi imate non stop težave.

Hahaha.

Hm,jaz sem tudi taka, da ko imam problem, ga ne želim delit z nikomer in ga sama rešujem.Takrat rabim mir in ne nekoga, ki vrta vame in me dodatno živcira.Partner to razume in niti malo se mu/nama ne zdi to narobe.
Konec koncev ,sva dve osebi, ki živita skupaj in ne skupek nečesa tretjega.Sem absolutno proti taki zvezi, kjer bi bila “kao s partnerjem eno”-zagovarjam skupnost dveh odraslih, samostojnih, s svojo glavo mislečih oseb.

Kolegica ima takega, pa mi pripoveduje kako se zapre v dnevno sobo, gleda TV tudi cel dan, molči, tuhta in je ne spusti zraven ( v smislu da bi se pogovarjala).
Pa ji večkrat rečem, da je tako kot kakšna tipična baba…
Umrem da bi imela takega dedca.
Sory da ne morem deliti s tabo, ampak ne predstavljam si kako ti mora bit’.
To je rezultat tega, da se pari prehitro odločijo živet skupaj, ni več tistega da bi ga spoznal v smislu takihle zadev – kar se šele kasneje izkaže da je moteče, ti gre na živce in je lahko razlog za nesoglasja.
Meni bi se tak umik v svoj svet zdel kot pokazatelj-da me ne ljubi.
NE mislim da to pomeni za vajin odnos, samo povem kako bi jaz to razumela.
Če to doživljaš pogosto, verjetno vzameš kot normalno..
Ampak ni. Verjemi.
Vsi povprečni pari se pogovarjajo o neumnostih, drobnih malenkostih in tudi o takih problemih ki se dogajajo.

No,saj moj se ravno ne zapre v dnevno sobo.. in ni tiho… ampak enostavno noče debatirat o kakšnem problemu, je pa slabe volje in vidim, da ga teži. Se je pa pripravljen pogovarjat (kljub slabi volji) o čemerkoli drugem.. In to mi dviguje pritisk…recimo: se je sprl s sinom, o tem noče nič, drži surlo, zlahka pa bi on zvečer pred TV komentiral in debatiral z mano o neki nesreči, al o politiki…in če ga spomnim na problem, je pa tišina od njega…če vztrajam, da se pogovoriva o tem, kar ga teži, je pa njegov stavek: to je moj problem, bom jaz rešil in potem tišina…
Res me jezi do amena.

Pa punce, preštudirajte malo moško obnašanje. A niste še dojele, da so moški različni od žensk? Preberite si kaj. Moški redko govorijo o težavah, čeprav se navzven vidi, da imajo problem, da rabijo pozornost. Ženske smo popolnoma drugačne, govorimo kot lajna, ko nas nekaj žuli in celo zhtevamo, da se nas posluša. Ok, so izjeme, načeloma pa to velja.

Torej če ima moški problem, dajte mir in poslušajte ter ga čohajte. Bo že povedal, ko bo hotel oz. potreboval vaše mnenje. Siljenje vanj bo prešlo v kreg!

No, ok.
Pa imenujmo to – ignoranca.
Ne strinjam se z “gajsno”, da rešuje probleme sama.
Sem imela včasih probleme, npr. v službi, pa sem si rekla-ne bom ga obremenjevala s tem. Saj vendar ni normalno da spet pogrevam “to” zadevo še doma itd…
Ampak sem bila čudna – tiha, zamišljena, zaskrbljena, včasih nasršena…
Je vedel da rabim nekoga ki bo poslušal, nastavil ramo če bo treba.
Je vztrajal in ko mu povem, je vse lažje. Zame in zanj, ker potem začuda postanem spet “normalna”, ko odložim breme.
Kako bi ga pripravila do pogovora, do tega da bi se ti v bodoče odprl?
A bi bilo čudno če bi mu to napisala v pismu?
Tvoj me spominja na moja prva leta – ko sva živela skupaj.
Je moral revež vse izvlečt iz mene – pač tipično žensko (se delat ubogo, užaljeno, skrivnostno).
Pa sva porabila polno enega časa za brez veze.
Sem se spremenila in je bilo kasneje lažje, danes po 20 letih pa komaj čakam da čvekava o vsem.

Vidiš, tu je razlika med nama.Jaz v težavah najboljše funkcioniram, če se me pusti na miru, se ne rine vame in ne sugerira.Potrebujem mir, da problem razčlenim in poiščem rešitev.Nobene rame, nobenega poslušalca…bog ne daj:)))
Ljudje smo pač različni in imam srečo, da imam partnerja, ki to razume.

Vse………. razn gajsne… ste ene hude kokoši……. Človek hoče mir vi pa kokodakate…… jebo te …. pa kaj naj zreli moški s takimi ženskami (kurami).

Ego…ego, ego – Popay.
Kokodak.

Se strinjam.Naj ima mir,PA NAJ BO SAM.Zakaj bi slabo voljo trosil še drugim naokrog.Če bi bil ZREL moški,bi normalno povedal,kaj ga teži.Lepo bi se pogovorila in tudi ona bi ga lažje razumela.

Moj je tiho pri svojih in pri najinih problemih 😀 tak da nisi edina… ko se zacnem dret, pa le nekaj spravi iz sebe, da cimprej vtihnem 😛

v bistvu si ena tečna vtikljiva baba. če ima on problem s svojim odraslim sinom, ki ni tvoj otrok, ga pusti, da bo zadevo sam rešil. saj je foter in menda ve, kaj naredit. če bo rabil tvoj nasvet, te bo že vprašal. Ker pa si tko tečna in vsiljiva, pa je seveda raje modro tiho. A nimaš nobenga svojga problema, da se moraš v druge probleme vtikat. Ali imaš občutek, da moraš celo žlahto reševat?

Hehe…. lejte to je tako . Pomgate in razumete ga lahko tudi tako, da ne drezate v tipa moža, ko on tega noče…. Vklopte človeška čutila ne samo “ženska”. Sicer pa “jak” je ta moški, ki se bo razjokal na ramenih ženske…… Kar vesela bod,da maš pravega možakarja ob seb ne pa neki jebivetra.

Pa kaj težiš s to pomočjo, ki j v bistvu tipično baje opravljivo voajerstvo in želja po naslajanju?
Če pomoči ne rabi, jo pač ne rabi in če noče o tem govort pač ne drezaj.
Saj si rekla da o drugih stvareh se pa pogovarja, kaj bi torej še rada? Bigbrader starševski čveki?????
Torej ga pusti na miru, da ne bo on tebi kar..da en rečem kaj..

Jaz sem ženska pa tudi ne maram, da mi kdo teži, če imam probleme. Rabim čas, da zadeve preštudiram, se umirim. Če pa nekdo teži in sprašuje in sprašuje pa se še bolj zaprem vase. Če pa nekdo razume, da rabim mir in potem, ko se pomirim, recimo drug dan, nevsilijvo vpraša, potem pa povem.
Če pa nekdo sili in sili vame z vprašanji pa ne povem nikoli. Eni smo pač taki ljudje, da rabimo nekaj časa, da to predelamo in če dobimo ta čas, je velika verjetnost, da bomo kasneje zadeve povedali.

Kompleks ženske rešiteljice?

Kompleks ženske rešiteljice?[/quote]

Ne, to ni kompleks ženske rešiteljice.

Gre za to, da ji to predstavlja problem. Ko si z nekom, si z nekom ves čas, in njegov problem je tudi tvoj problem… Zato želja po pogovoru, da bi se problem izničil, izginil skozi pogovor…

Očitno se o določenih stvareh noče pogovarjati s tabo. Saj je sam svoj človek in se lahko odloči, kateri del življenja bo delil s tabo in katerega ne. Mogoče sta se s sinom skregala ker je o tebi grdo govoril, pa ti hoče prihraniti bolečino.
Ne mu najedat ker ga boš odgnala kilometre stran.

Joj- si vas kar predstavljam- revež pride domov- pa takoj miljon vprašanjev kaj, zakaj, kako, kje, pa kako si lahko…..Še jaz bi popizdila..pa sem ženska. Imam tako kolegico- za znoret- še čez vrata ne pride pa se vprašanja kar vrstijo… Sprašuje ga že peto vprašanje- revež še premišljuje kako ji bo odgovoril na prvega. Zraven pa še pametuje. Hudo.

Kompleks ženske rešiteljice?[/quote]

Ne, to ni kompleks ženske rešiteljice.

Gre za to, da ji to predstavlja problem. Ko si z nekom, si z nekom ves čas, in njegov problem je tudi tvoj problem… Zato želja po pogovoru, da bi se problem izničil, izginil skozi pogovor…[/quote]
Bi rekla, da bi tudi partner rad izničil oziroma rešil problem (ja to je bilo dobro povedano, ženske so mojstrice v tem, d aizničijo probleme s pogovori, medtem ko bi jih bilo treba reševati) in bo znal povedati partnerki, če za to rabi pogovor z njo.

nič bat ko te bo zares rabil te bo sigurno vprašal za posvet .
Ampak v moške zadeve se ne vtikaj in ne silivanj .Taki smo pač moški .
Včasih pa nekatere ženske rečejo če je moški tak ,da bi vse preložil na žensko
,da je copatar in da mu baba ureja probleme pusti mu moško dostojanstvo
s tem ko siliš vanj ga samo še bolj razkuriš .Rajši ga zvečer poseksaj ,da se bo
sprostil in razbremenil s tem boš naredila veliko dobrega zanj.