Je vaš partner/ka varal/a bivše partnerje?

Ste v zvezi z nekom za katerega veste, da je varal svoje bivše partnerje/partnerke?
Vas to skrbi in potihem preganja ali menite da se vam to ne more zgoditi,
saj je vaša zveza trdna in ljubeča?

Mene včasih resno skrbi.

Seveda tega na začetku najine zgodbe nisem vedela, čeprav mi je nekaj ljudi
skušalo namigniti naj bom pozorna na to. Nisem bila jaz tista, s katero bi se dogajalo varanje
bivše partnerke, sem pa kasneje zvedela, ko so postali pogovori med nama intimnejši,
da se je to dogajalo, ne enkrat in ne samo z zadnjo partnerko.

Koliko verjeti, da je nekdo, ki je to počel takorekoč serijsko, naenkrat sposoben
stopiti iz lastnega egoizma in res imeti rad nekoga brez prikrivanja, laži in večnega
stremljenja za izključno lastnim užitkom?

Kdor udari enkrat-udari večkrat,kdo vara-vara vedno..

Moj ni varal bivših.

In ja, te upravičeno skrbi. Kdor vara eno, ponavadi vara tudi drugo.

Varanje je samo en izmed načinov bežanja pred lastno odgovornostjo. Kaj je s teboj narobe, da te privlačijo taki ljudje?

Hm, dobro vprašanje si postavila. Moje mnenje je tako da varalica ostane varalica za vedno, so zelo redki, ki jim uspe ta vzorec prekiniti.

Imam pa sama pravilo, da ko spoznam moškega ki mi je všeč in hodiva na zmenke skozi pogovore ne sicer ne čisto na začetku ampak še preden postanem intimna, vprašam takega človeka če je kdaj varal v prejšnjih razmerjih svojo partnerko. In če bi tip odgovori da ja, potem ga običajno skenslam. Oz. nisem vedno popolnoma prekinila stikov, ostali so pa stiki popolnoma platonsko prijateljski kot nek znanec, ki ga srečaš sem in tja in pozdraviš družim se pa s takimi ljudmi ne.

Dosti imam kolegic ki so hodile s tipi, ki so že prejšnje ženske varali in so njih tudi potem. Tako da “ones a cheather, always a cheater” nekaj takega pravi pregovor in verjamem v to.

Jaz bi tega tipa ki ga imaš pustila, ker te bo 100% prevaral, če te že ni, verjemi varalice se težko spreminjajo. In v prihodnje moškega vedno vprašaj če je varal v preteklosti in če je odgovor JA, prekini. Je še dosti drugih moških, ki imajo te stvari urejene in ne varajo, raje poišči takega.

Kolikor spremljam zadeve okrog sebe, kar drži tisto. kdor enkrat vara, vedno vara. Človeka s tako preteklostjo ne bi želela v svojem življenju.

Veš, prav o tem se tudi sama sprašujem.

Imam sicer jasno stališče do tega: da gre za infantilno, egoistično početje, za izrabo drugih za doseganje lastnega ugodja, ampak potem se kljub temu znajdem v odnosu z nekom, ki je to v preteklosti počel.

Morda je narobe z menoj to, da jemljem komplicirane okoliščine, ki meni niso v prid, kot izziv? Ampak to lahko pojasni moje delovanje na drugih področjih, ne pa privlačnosti.

Iz prve roke povem, varala sem bivše, že 8 let zvesta in mi niti na kraj pameti ne pade. Ko ti človek pomeni vse, ga ni modela s katerim bi ga varala.

Isto jaz. Celo s prejšnje enoletne zveze preskočila v to in sem že 9,5let zvesta.

Za “Ne verjamem”. Jaz pa mislim, da če je nekdo pripravljen nekaj takega priznati, je že to zelo veliko, da je tako iskren. Prave varalice se ob takih vprašanjih enostavno zlažejo.
In mislim, da tisti, ki je to pripravljen priznati, ne bo več varal ali je vsaj manjša verjetnost, da bo.

že to, da je imel partner prej partnerje je dost veliki razlog za skrb

jaz s tako, ki je imela pred mano fante ali punce ne bi imel opravka

ji ne moreš zaupati

Avtorica, varalice dobro vedo oni zavohajo človeka dobro vedo kdo je dovolj naiven da ga bodo lahko varali. Izbirajo si lahke žrtve, prijazne, naivne, poštene ljudi.

So zelo redki ki ne ponavljajo zadeve non-stop verjemi. Govorim iz izkušenj, sem bila že prevarana in to zelo grdo, potem sem šele izvedela kopico zgodbic da je varal ženske že od najstniških let. Potem se je zaljubil poročil, in ga je žena prevarala. Karma se vseeno vrača ampak se varalice kaj naučijo? Kdo ve, vem samo da je treba stran od takih ker ti lahko uničijo življenje.

Vem za primer enega ostarelega poslovneža, ki je tudi varal ženo desetletja še potem v domu za onemogle je šlatal in nadlegoval negovalke.

Tisti ki vara bo vedno varal to drži bi rekla v večini. Preč pojdi od takega gnojnega folka.

Pomoje, ko ima človek res pravo osebo ob sebi, neha varat. Tudi sama sem tak primer. Varala vedno, vsakogar. Pri njem na to niti ne pomislim.
Se pa ne strinjam s tem, ko pravite, vprašaj ga če je varal. Ni vsak tak, da bo povedal. Zame vejo le najboljši prijatelji, da sem varala. Nikakor pa tega ne bi govorila na zmenku 😀
Čeprav pa nisem za varanje, kar je sicer hecno, glede na to, da sem bila varalica 😉 Osebi se pove, da ni to to, greš narazen pa serješ okoli, ko si samski.

“za božička”, verjemi mi da je ogromno tipov, ki so tako neumni nekateri še celo ponosni na nek sprevržen način, da ko jih vprašaš če so kdaj varali v preteklosti jih je veliko odgovorilo z JA.

In to moški, ki so na zunaj izgledali pravi cukri, naivni, dobri, inteligentni, ko sem se že zaljubljala v njih in potem ti pribije takšno. Mi je vse čisto dol padlo in se mi je oseba kar zagnjusila.

Ne verjamem da tudi takšni, ki priznajo da so varali da so potem kar čudežno ozdravljeni. So povedali da so varali, super za iskrenost. Vzorca pa s tem še vedno ne bo prekinil, taki ljudje ki so nagnjeni k varanju imajo to v genih, to je zapis, tak način življenja, tak način doživljanja stvari, nivo morale. Takšni so in vsi se moramo vprašati, ali želimo biti s takšnimi v odnosu ali ne. Spreminjal se pa takšen ne bo za nobeno žensko. Pa tudi ženske so varalice no in imajo podobne vzorce tiste ki varajo.

Veš, prav o tem se tudi sama sprašujem.

Imam sicer jasno stališče do tega: da gre za infantilno, egoistično početje, za izrabo drugih za doseganje lastnega ugodja, ampak potem se kljub temu znajdem v odnosu z nekom, ki je to v preteklosti počel.

Morda je narobe z menoj to, da jemljem komplicirane okoliščine, ki meni niso v prid, kot izziv? Ampak to lahko pojasni moje delovanje na drugih področjih, ne pa privlačnosti.[/quote]

Hmm, sem mnenja, da v vseh načinih bežanja od sebe, v prvi vrsti bežimo od SEBE. Torej tudi varamo, v prvi vrsti sebe, šele potem partnerja kateremu smo obljubili zvestobo.

Ena izmed razlag tvojega funkcioniranja bi lahko tudi bila:
V tvojih dejavnostih kjer je potrebno delo samo z razumom, ti zadeve uspevajo. To ti daje občutek samozavesti in dobre samopodobe. Si uspešna (vendar ne tudi pokvarjena) v poslu, prijatelji, domači te
imajo radi.
Ko pa se sama s seboj srečuješ na čustvenem področju, začnejo tvoj razum voditi čustva. To po moje nakazuje, da imaš primankljaj iz otroštva. Na kratko povedano, svojemu moškemu bi rada dala nekaj, kar sama nikoli nisi dobila. Ali so to besede potrditve (zaupanja) tvojega očeta?

Če je varal prej bo morda tudi tebe, razen če mu ne pomeniš nekaj posebnega, nekaj več kar so mu vse do sedaj. Ampak taki serijski primerki, ki jadrajo od ene do druge ponavadi vidijo samo sebe in izključno sebe. Razen morda z leti, ko pridejo izkušnje in so za njimi mnogi porazi in razpadle zveze, da se umirijo in spoznajo, kaj v resnici šteje. Moja izkušnja je taka, da je varal prejšnje, prevaral tudi mene. Sedaj vem, da v takem primeru samo rečem hvala lepa in grem naprej.

Tista ženska ki ostane s takim ki je varal že prej si je sama kriva ker jo bo sigurno tudi on prevaral. Slej ko prej, saj nismo odkrili tople vode. Vsak ki je v vezi z nekom ali je to ženska ali moški če so varali od prej je zelo velika možnost da bodo tudi njih.

Veš, prav o tem se tudi sama sprašujem.

Imam sicer jasno stališče do tega: da gre za infantilno, egoistično početje, za izrabo drugih za doseganje lastnega ugodja, ampak potem se kljub temu znajdem v odnosu z nekom, ki je to v preteklosti počel.

Morda je narobe z menoj to, da jemljem komplicirane okoliščine, ki meni niso v prid, kot izziv? Ampak to lahko pojasni moje delovanje na drugih področjih, ne pa privlačnosti.[/quote]

Hmm, sem mnenja, da v vseh načinih bežanja od sebe, v prvi vrsti bežimo od SEBE. Torej tudi varamo, v prvi vrsti sebe, šele potem partnerja kateremu smo obljubili zvestobo.

Ena izmed razlag tvojega funkcioniranja bi lahko tudi bila:
V tvojih dejavnostih kjer je potrebno delo samo z razumom, ti zadeve uspevajo. To ti daje občutek samozavesti in dobre samopodobe. Si uspešna (vendar ne tudi pokvarjena) v poslu, prijatelji, domači te
imajo radi.
Ko pa se sama s seboj srečuješ na čustvenem področju, začnejo tvoj razum voditi čustva. To po moje nakazuje, da imaš primankljaj iz otroštva. Na kratko povedano, svojemu moškemu bi rada dala nekaj, kar sama nikoli nisi dobila. Ali so to besede potrditve (zaupanja) tvojega očeta?[/quote]

Zavedam se tega da nas naši primarni odnosi nekako zaznamujejo za celo življenje, hkrati pa menim da niso neprepisljivi in je nujen del odraščanja to, da uspemo zreflektirati družinske travme in stopiti čeznje.

Izhajam iz precej patološke družine, kjer se je travme prenašalo iz generacije v generacijo. In moj oče, po katerem sprašuješ, ni primerek moškega, ki bi si zaslužil poimenovanje moški. Egocentričen človek, ki meni da se je ves svet zarotil proti njemu, bi bil kratek opis. Svojo nemoč je transformiral v psihično nasilje in teror nad tistimi, nad katerimi se je čutil močnejše, gotovo pa ni bil sposoben dati od sebe ničesar, kar bi se lahko imenovalo “brezpogojna ljubezen”. Ni se pa veliko znašal nad mano, ker ni delovalo, saj sem se zelo hitro osvobodila kakršnekoli odvisnosti od njega.

V svojih prvih ljubezenskih odnosih sem bila v krču, takrat sem gotovo predelovala “otroške travme”, strah pred popolnim zaupanjem, prepustitvijo, izgubo kontrole nad samo sabo … Morda pa je zapletanje v odnos z nekom, ki ni zanesljiv, nekakšna varovalka zame, nekaj kar mi racionalno daje izgovor, da se ne rabim prepustiti popolnemu zaupanju …

Tole bi lahko bila čista 10ka!

Kako boš to preverila?

Kaj pa menite o ženski ki je varala svojega bivšega partnerja?(npr da je hodila z 2 ali 3 redno na pijačke-in do sexa ni prišlo) Ali mislite da tudi takšna slej ko prej vara tudi svoje partnerja?

Tole bi lahko bila čista 10ka!

Kako boš to preverila?[/quote]

Vidiš, da del je pa kompliciran 😀

Prvi testni korak bi lahko bil poskus popolne čustvene prepustitve v obstoječem odnosu (ne mislim pa s tem odvisnosti), kar je seveda zaradi izhodišča (da me privlačijo ljudje, ki niso zanesljivi) tvegano početje. Ampak to bo vedno.

Najbolj varna bi bila seveda, če bi bila sama.

Zame je tudi hodit redno na pijačke na nek način varanje.

Lahko je marsikaj. Lahko je patološka potreba po pozornosti, po tem da ima očutek, da si jo tudi drugi moški želijo. Lahko gre za pomanjkanje nečesa v vajinem odnosu. Lahko gre za slabo samopodobo. Lahko gre za nezmožnost čustvenega vezanja na eno samo osebo. Lahko gre za potrebo, da ima vedno več železa v ognju.

Lahko pa tudi nič od tega, lahko gre samo za družabno osebo, ki ima veliko kolegov in kolegic, ampak v tem primeru bi med vaša vse štimalo in se verjetno ne bi počutil ogroženega od njenih “pijačk”.

Kaj meniš?

Za varanje rabiš ogromno energije in kar nekaj prostega časa. Kakšen pa je delovni dan tvojega moškega, da ima obojega v izobilju?

Kaj pa če bi svoja čustva do očeta ponovno ozavestila, predelala, (pomaga neodposlano pismo, tehnika praznega stola) in jih od-pustila? Zaključila sedanji odnos, in šla svobodna iskat iglo v seno?