Je tako čudno, če si najboljši prijatelj z možem?

Nekaj kolegic se je locilo, vse so imele med drugim tudi tezavo, ker jim moz/ partner ni dovolil druzenja s kolegicami. To je meni noro, porocena sem 20 let in nikoli mi ni moz rekel, s kom se ne smem druziti.
Sedaj se pa na vso moc trudijo ohranjati socialno mrezo, sploh dokler so samske. Ko nekoga spoznajo , hitro pozabijo na kolegice. No zakaj pisem. Ves cas poslusam, da bi morala imeti prijateljice, da bi morala hoditi ven. Meni se pa ne da. Z mozem sva skupaj 20 let, glede na to kar vidim, lahko recem, da imava zelo zdrav zakon. Moz mi nikoli ni rekel, da ne smem ven, ampak meni ni dosti do tega, vedno povabim ljudi k nam domov, stremim da imamo skupne prijatelje. A je tako cudno, ce si najboljsi prijatelj z mozem? Ce najbolj njemu zaupas?

Meni ne. A počakaj na ženska mnenja.

Čisto normalno je, tudi moj je. 🙂 Je pa kljub temu fajn imeti tudi kake “svoje” prijatelje za občasen čvek, da si ne delita res čisto vsega.

Ne čudno, v bistvu je idealno.

Meni edino razumljivo. 33 let sva najboljša prijatelja. Imam prijatelje in prijateljice, a ta prijateljstva se ne morejo meriti z močjo zaupanja, opore in razumevanja, ki mi jih daje mož.

Ni cudno to, da mozu najbolj zaupas, je pa cudno, da je edini!

Okoli sebe imas izkusnje prijateljic, ki so se locile. Ni receno, da se bos locila, lahko pa na drugacen nacin izgubis moza, kaj bos potem? V vsakem primeru, ko je clovek ranjen, potrebuje prijatelje, ki jim lahko zaupa!

Tudi meni je moj moz najvecji zaupnik, a imam tudi prijateljice, ki so samo moje in lansko leto, ko sem sla cez tragedije, mi je najbolj ob strani stala prijateljica, pa ne zato, ker mozu ne bi zaupala ali on ne bi hotel, ampak ker je prijateljica dozivela enako in me nihce ni bolje razumel od nje.

Unu ko si Friendzoned pa še poročen zapovrh. (Dokler vaju kaj že ne loči?)

Double fu*ked.

fajn je, da imaš širšo socialno mrežo kot samo ti, mož, pol pa dolgo dolgo nič.

poznam x primerov, mož umre, ona vdova, skupni prijatelji so bili bolj moževi, žene ne šmirglajo kaj preveč, ona pa ostane osamljena.

isto pri ločitvi. kolegica se je ločila, z možem sta imela ogromno družbo, ki je mojo kolegico potem kar zavrgla, kljub temu, da so bile to v osnovi njene prijateljice iz mladosti, ki so s svojimi partnerji postale potem neka skupna družba.

ampak, če ti ni do druženja z nekimi samskimi ženskami, kot te razumem, ti pač ni do druženja z njimi.

Vprašanje je bolj, ali lahko drugim kolegicam zaupaš ? Jaz imam podobno, moža s katerim sva res sorodni duši, kolegice pa Takole, nobene nočem več blizu spuščati, ker ugotavljam, da to ni iskreno. Da se bojim, da me bodo izdale. Iskrena prijateljstva so v mladosti, kasneje ne . Vsaj tako je moje mnenje. Imamo pa veliko znancev, s katerimi z veseljem pokramljamo, ampak spet, ne moreš kar vsakemu vse zaupati. Jaz zaupam mojim in njegovim staršem, možu in otrokom. To je tista celica, ki ji lahko zaupaš.
Sploh pa, poročena ženska ki nima težav v zakonu, ne bo mogla kar tako najti neko stično točko z ločenko. Imata čisto druge poglede in fokus. Zato se ločenke najdejo med seboj in obratno.

Biti najboljši prijatelj s svojim partnerjem je čisto OK, a enako je tudi imeti svoje prijatelje, kot tudi skupne.

Lahko je slučaj, a najbolj verjetno ni: v “stremenju” k temu, da imate “skupne” prijatelje je še, kako vse narobe.
To pomeni, da se prilagajate. Zelo verjetno živite v ameriški nadaljevanki, tam imajo vsi vse ves čas skupno (pa se tako “socializma” otepajo).

Nemogoče pa je, da bi vsi med seboj, kar razumeli ob vsej človeški različnosti. To pomeni, da fejkajo – vsaj amiji.
Lahko se pa ljudje tolerirajo. Tolerirajo različnost.. vendar temu težko rečemo prijateljstvo.

Seveda je super, da imaš v partnerju tudi prijatelja, v bistvu je to pomoje osnova za dobro partnerstvo. Pa vendar mislim, da je pametno imeti tudi neko svojo družbo. Ljudi, na katere se lahko zaneseš tudi v primeru, da moža ni.
Nekdo je napisal, da je idealno, če je mož najboljši prijatelj. Ja je, pod pogojem, da ostaneta skupaj dokler vaju smrt ne loči. Kaj pa, če ne? Pa še v primeru smrti lahko ti izvisiš, če so skupni prijatelji v resnici bolj moževa družba, ki se zdaj pač druži z obema.

A locenke se identificirajo samo s tem, da so locene?
Je to njihova ena in edina lastnost?!

To je isto kot tisto, ko se druzbo izbira glede na druzbeni in financni status!

Sem porocena, financno smo dobrostojeci, a nasa druzba je z vseh vetrov in hvakezna sem vesolju prav za vsakega od njih, ker mi bogatijo zivljenje!

Ne gre, ker najboljši prijateljici se zaupaš s kom ga varaš.

Ona pa potem odpre temo na monu in sprašuje, če mu naj to pove 😀

Čudno je če nista najboljša prijatelja.

Z možem od katere pa?

Ma, odvisno … ok, mu zaupam vse a vseeno določene stvari niso za moža. Nekatere debate pač imaš samo s prijatelji, je drugače. Tudi mama je lahko najboljša prijateljica, pa vseeno ni enako kot “najboljša prijateljica” ker spet z mamo ne moreš na enak način o vsem. Ne vem. Jaz te vloge razlikujem in vsak ima svojo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Jaz si razlagam tako, da to ni enako.

Čudno ni. Je pa dobro,če imaš vsaj še eno prijateljico ,ki ni partner. Tudi pri meni z mojo boljšo polovico je tako,ali popravek je bilo tako. Zadnje čase ,odkar sma se sprla in me je ozmerjal z čarovnico ,je šlo vsaj iz moje strani prijateljstvo skozi okno. Ne zaupam mu več toliko. Re sje,da se je opravičil že 10 krat pri meni,ampak spoštovanje do njega je šlo nekam, pa sma si prej skoraj vse zaupala.

Midva sva res tesno povezana in najboljša prijatelja že 32 let.
Še vedno me vsako jutro poljubi, ko gre v službo, poljubi preden zaspiva, močno objame, ko pride domov, vedno tičiva skupaj.
Le njemu zaupam vse in on meni.
Skupaj rešujeva vse probleme, hodiva na kosila, kavice, na izlete…pri takem možu prijateljic res ne potrebujem.
Oba imava skupne znance, dovolj družbe ampak najlepše se imava, ko sva sama.

Res je da si ti prosila za mnenje in lepo da ti drugi povedo ce je to normalno ali ni da nimas prijateljic. Ampak drugi ne morejo vedet za tebe. Kolikor jaz vidim si v sebi ze prisla do odgovora, da ti ni do druzenja z drugimi im tako je tudi prav- zate. Ljudjem nikoli ne bo nic prav. Vedno vedo vse za druge, za sebe pa bol malo.

Tudi meni je moj mož najboljši prijatelj. 😀 Večinoma imava skupne prijatelje, imam pa tudi sama nekaj tistih svojih prijateljic/prijateljev s katerimi se dobim 3x do 4x na leto in mi čisto zadostuje. Od vseh znancev/prijateljev itd se še vedno najraje družim s svojim možem 🤗

Če imaš z možem dober odnos, je normalno, da je on tudi tvoj najboljši prijatelj, zaupnik, da z njim deliš vse in se imaš z njim najbolj fajn. Nič pa ni narobe imeti tudi svojih prijateljic, oziroma da ima on svoje prijatelje za kavico, pijačo. Tako kot komu paše. Če sta vidva oba zadovoljna na tak način, potem je to normalno.

no pri meni je podobno, največ zaupam njemu, s to razliko, da nekih zelo dobrih ženskih prijateljic nisem imela oz. najbrž je problem v meni, ker se pogosto z nekaterimi ne morem poistovetiti (kakšen makeup, manikure in pedikure, razni pogovori o tem katera dieta je najbolj zdrava, meni pač ne gre… mogoče samo na čudne ženske naletim?)

že od malih nog sem se več družila s fanti, tako je tudi sedaj, da je moja družba pretežno moška. Ko sem pred leti spoznala sedanjega fanta, je prišel čas, da sem mu predstavila moje večletne prijatelje, da seveda ne bi prišlo do kakšnih pomot, ko bi rekla, da grem s katerim na pijačo, kavo, pivo… Moj namen je bil, da mi zaupa in razume, da mi veliko pomeni tudi njihova družba.
No, prišlo je do tega, da so postali zelo dobri prijatelji, vsak teden se skupaj dobimo in jaz sem edina ženska v družbi 3 tipov (dejmo vstavit tisti meme, kjer ženska dobi hrenovke v obraz), pogosto pa gredo tudi sami na kako pivo.

Uglavnem, jaz menim, da morda vsem ženskam ne ustreza ženska družba ali pa se nasploh najraje družijo samo s svojim parterjem. Če sama ne čutiš potrebe, da bi se s kom družila, potem ni nič narobe. Se mi zdijo hujši tisti primeri, kjer te prijatelj/ica zapusti zaradi novega parterja in te preprosto odpika, ker naenkrat v 3 mesecih ne najde časa zate

Jaz sicer imam fanta s katerim sva skupaj dobrih 5 let(pred tem sva se poznala že kaki dve leti), imela pa sem dve kolegici od tega mi je ena naredila veliko p****** in sem dokončno prekinila stike z njo, pri drugi so se pa enostavno najine poti razšle, ni bilo skupnih interesov itd. Imela sem potem še eno(zame res ful dobra kolegica-vsaj mislila sem tako), bila moja soseda. Po 3 letih se je razšla s sosedom, šla z vasi in tudi mene iz ne vem kakšnega razloga točno “zapustila”. Ampak sem se pač sprijaznila, tako je. Imam sicer bratovo partnerko za kake ženske debate, drugo kolegico, ki sicer živi kar daleč, ampak kar zadeva zaupanja, fantu najbolj. In meni to ni nič čudno, razumeva se, poda mi nasvet, jaz njemu, itd. Nimamo vse potrebe po kakih ženskih druženjih. Meni osebno je večina žensk preveč napornih, ker stalno samo nekaj obrekujejo in napihujejo stvari-meni se pa to ne da. Nič ni narobe s tem.

Men se pa bere zelo pocukrano in neverjetno, da ti je nekdo 20+ali 30+let cist zadost in da je skoz sama pravljica in ne rabi se koga drugega. Nisem ekstrovertiran tip cloveka, pa se mi to bere bolj kot zapor.

Sicer je normalno, da si s partnerjem najbolj zaupas, koncno z njim/njo zivis in si delis vse v zivljenju. Samo, da pa se ga drzis kot klopa je pa men grozno. Kdaj kaksna druga druzba in cvek tud pase – vsaj men. Je pa res potem tudi v ta odnos treba vlagat.