Je samo zame rojstni dan muka?
Bližam se Abrahamu. Nastopil bo maja. Že na splošno ne maram rojstnih dni, saj nisem rada v središču pozornosti in da mi vsi nosijo darila. Pa še za eno leto sem se postarala. Letos me pa sploh skrbi, ker je okrogla. Verjetno mi bodo mož in njegovi kolegi postavili mlaj, česar si pa jaz niti najmanj ne želim. Da o žurki, ki jo bom morala organizirati, ne komentiram. Zakaj jo moram organizirati? Ker vsi prijatelji to pričakujejo in tudi mož, ki bi mi sicer pomagal pri sami organizaciji. Pa še celo premoženje bova zapravila. Mož sicer ve, da ne maram rojstnih dni, ampak letos bom pač morala to potrpeti. Najraje bi tisti dan enostavno prespala. Ampak na žalost tako ne bo šlo.
A še kdo od vas ne mara rojstnih dni?
Imaš še dovolj časa, da vse to v sebi lepo in globoko predelaš … predvsem pomen cenjenja in spoštovanja daru življenja in narave.in kakšna je simbolika, zakaj in kaj bi z RD praznovali. Se imaš rada? Brezpogojno? Se sprejemaš? Imaš serijsko samozavest? To je to, potem ne bo več potrebe po spraševanju kako drugi jamrajo in kako drugi praznujemo 🙂
Nisi nič posebnega. Že več kot 30 let ne praznujem RD, ga ne omenjam, mi je vseeno ali je ali ni. Bližnji to vedo in se trudijo spoštovati, čeprav popolnoma jim ne uspeva. 50 jih še nisem, a zame se ne bo spremenilo nič. Praznovala ne bom, pozornosti ne bom želela. Kaj si drugi o tem mislijo, me ne zanima.
isto jaz, letos bom 40 in tudi pričakujejo praznovanje.čeprav mi je itak groza, sem še zelo asocialna in nedružabna..in komaj čakam ,da je to za mano..enako kot ti, sem nerada v središču pozornosti, še po možnosti kaj povedat itd..groza res..nikoli ne praznujem, razen v okviru ožje družine, mož, otroka, moji starši, sestra…zdaj pa bom mogla naredit praznovanja še za prijateljice, ker me tudi one vedno vabijo in ponavadi grem..pa za širšo familijo itd…res mi je to muka že cel mesec, rojstni dan pa imam maja…
Tudi jaz ne maram praznovanja svojega r.d. Ne gre za denar /ene so že skočile/ …)). Ne, dam denar pa praznujte, samo mene na miru pustite.
Izogneš se temu tako, da pač ne delaš praznovanja. Več boš imela od tega, če z možem nekam gresta. Midva sva za moj 50. šla za en teden na kratko potovanje. Bilo je super.
Ne gledajo/mo vsi samo skozi finance, darila in koliko kdo mora komu vrnit. Zakaj že ?!
Primitivno razmišljanje.
Avtorica, popokaj moža in pojdita sama nekam kolikor ti pač finance dopuščajo. In uživaj.[/quote]
Če bi avtorica ne imela dilem, ne bi spraševala. Tako pa jo to zelo muči. Ker ne sledi sebi, pač pa kalkulira v odnosih. Tako to je.
Kdo je zdaj primitiven?
Hm…potem sem pa jaz edina, ki si na svoj rojstni dan želi malce pozornosti. Nočem daril, želim le stisk roke in kakšna skupna kavica ali tortica. Nič več.
Drugače nisem rada v ospredju, raje rezveseljujem druge, saj na rojstne dneve ostalih ne gledam skozi oci financ, ampak kako bo kupljeno koristilo slavljencu. Ponavadi v darilo vložim kar nekaj svojega truda. To za osebe, ki so mi zelo blizu, da se razumemo 🙂
Se mi pa dogaja, da že nekaj let na moj dan, ko imam rojstni dan, pride kak dogodek ali situacija, ko zbolim, se mi kaj neprijetnega zgodi in podobno. Lansko leto na primer, sem izvedela, da moje prijateljice niso to, za kar so se izdajale. Je bil šok, saj sem videla njihov pravi obraz. Sicer sem se pobrala in šla dalje, se mi pa še vedno gnusijo, saj se sprašujem,kaj moraš imeti v srcu, da prav čakaš na osebin rojstni dan in takrat udariš.
Avtorica in ostale, ki tudi niste navdušene nad praznovanjem RD: sem prav vesela, da ste to napisale. Sem tudi taka, da ne maram praznovati RD. Tudi nisem preveč navdušena, če me kam vabijo.
Avtorica: RD je tvoj dan, preživi ga tako kot ga ti želiš, tako kot je tebi fajn. In če ne maraš organizirat praznovanja, ga ne organiziraj. Saj nočeš sebi pokvariti dneva oz. tedna, ker take organizacije ponavadi zahtevajo več dni.
Možu povej, da če te ima rad, da bo razumel, da nočeš praznovanja.
Predlagaj pa mu, da gresta nekam za par dni skupaj. Če noče pa pojdi sama in uživaj :).
Pri nas je v službi tečno, ker težijo, da moraš častiti za RD pa tudi nočem. Seveda potem veljam za čudno, ampak RD je moj dan in ne njihov. Se pa tudi bližam okrogli in sem že prav slabe volje, če pomislim, da bi se kdo na to spomnil in potem težil s praznovanjem.
Preprosto ne maram tega in nočem, da me v to silijo.
Ah daj no, 1x na 50 let boš pa ja možu in kolegom veselje naredila. Madonca no, pa kakšne ste to ženske?;-)))
Meni še precej manjka do tam in upam da me prej matilda pobere, če pa ne, bom pa za tiste ki smo skupaj potovali naredila mini potovalno žurko “cu fus” čez vikend. (točno 50 km)
Ne mislim se jaz po oštarijah lajdrat in nažirat do onemoglosti.
Jaz enako. Pa ne gre za denar. Kot je ena rekla, častim žurko, samo da mene ni zraven. Na ta dan si želim biti z možem in otroki ali sama, pa nujno brez daril. Vesela sem sprotnih obiskov na kavo, pogostim žlahto tudi s kosili čez leto, na ta dan pa nočem nobene vnaprej načrtovane dejavnosti. Še posebej ne skupaj z množico ljudi.
Poznam še koga tvoje sorte – je pa res, da ste v manjšini.
Vsekakor pa se ti ni treba podrejati, če ti res ni do tega. Lahko tudi pošlješ moža samega praznovat skupaj z vajinimi kolegi kam stran od doma, če ti je res tako odveč. ALi pa narediš tako, kot je všeč tebi (če je izvedljivo), drugi pa naj se prilagodijo če želijo…
Ja, v službi je problem. A ne boš nič častila.? Za hrbtom verjetno opravljajo, da sem škrta. Lani sem kupila nekaj pijače, malo piškotov. slanih prigrizkov in postavila na mizo. Pogostite se, jaz grem prej domov, ker imam rojstni dan in grem z možem na lepše.[/quote]
Dobra fora.
Pri nas so prav priskutni.
Imamo še enega, ki sicer praznuje RD, ampak ne v službi, in tudi nikoli ni praznoval v službi. Potem so ga pa za abrahama tako v nedogled gnjavili, da je pač popustil.
Samo ni bedno nekomu tako kvariti RD?
Če kdo želi, naj praznuje, če nekdo ne želi pač ne.
Samo mož pa bi moral biti na strani avtorice.
Mislim, moža pa imaš, da se reče! Ve, da ne maraš praznovanj, pa ti bodo nasrali mlaj, pa še žurko boš morala potrpet zaradi njega!
Saj človek ne more verjet!
Jaz tudi ne maram nekih fešt, z govejo muziko in nekimi bedastimi igricami običajno, že besede Abraham ne morem slišat. Ampak hvala bogu imam dedca in žlahto in prijatelje, za katere mi ni bilo treba delat žura niti niso oni delali kakega cirkusa. Tudi za petdesetletnico smo imeli, kot ob drugih rojstnih dnevih, kosilo z najbližjimi in konec. Pa par prijateljic sem posebej povabila ven. V službi hvala bogu ne delamo praznovanj.
Povej možu, kaj si želiš za rojstni dan – MIR! Menda ja, če je normalen človek, mu bo jasno, da je to pač TVOJ rojstni dan in ga lahko preživiš in praznuješ kakor sama želiš. Morda gresta sama na kako boljšo večerjo, za denar, ki bi ga sicer zmetala za žur, si pa rajši privoščita kak zanimiv izlet – seveda če vama to sploh kaj pomeni. Ker enim so bolj pomembne zabave “nek se vidi raskoš”, kot pravijo naši nekdanji južni bratje.
Mislim, moža pa imaš, da se reče! Ve, da ne maraš praznovanj, pa ti bodo nasrali mlaj, pa še žurko boš morala potrpet zaradi njega!
Saj človek ne more verjet!
Jaz tudi ne maram nekih fešt, z govejo muziko in nekimi bedastimi igricami običajno, že besede Abraham ne morem slišat. Ampak hvala bogu imam dedca in žlahto in prijatelje, za katere mi ni bilo treba delat žura niti niso oni delali kakega cirkusa. Tudi za petdesetletnico smo imeli, kot ob drugih rojstnih dnevih, kosilo z najbližjimi in konec. Pa par prijateljic sem posebej povabila ven. V službi hvala bogu ne delamo praznovanj.
Povej možu, kaj si želiš za rojstni dan – MIR! Menda ja, če je normalen človek, mu bo jasno, da je to pač TVOJ rojstni dan in ga lahko preživiš in praznuješ kakor sama želiš. Morda gresta sama na kako boljšo večerjo, za denar, ki bi ga sicer zmetala za žur, si pa rajši privoščita kak zanimiv izlet – seveda če vama to sploh kaj pomeni. Ker enim so bolj pomembne zabave “nek se vidi raskoš”, kot pravijo naši nekdanji južni bratje.[/quote]
Vedno bolj se sprašujem za koga je to RD !? Menda je tvoj ! Torej, ti naj bi trpela za svoj dan, ker bi drugi radi žurirali , se fajn imeli? Halllo! Živiš med samimi egoisti. Se nihče ne zaveda, da te posiljujejo s tem? Niti tvoj mož?
No, jaz pa imam rada rojstne dni, ne maram pa mega žurk. Poveselim se rada v ožjem krogu meni najljubših. Tudi zelo rada dobim kakšno majhno darilo. ne maram pa daril v vrednosti, da se počutim neprijetno…
Mene tudi čaka drugo leto abraham. Imam namen povabit deset najpomembnejših ljudi svojega življenja. Daril ne želim, želim pa, da mi vsak prinese na roke napisano pismo o najinem prijateljstvu, kaj mu pomeni, njegove spomine na naju… Pa z možem (oba bova praznovala v roku 1 meseca) imava v mislih eno tedensko potovanjce po najinem okusu, ki pa nikogar ne briga.
Bom pa imela sitnosti predvsem s širšo žlahto, pa s kakšnim sodelavcem tudi. Ampak me ne gane.
Jaz tudi ne maram RD, se že cel mesec prej sekiram, kako bom preživela ta usodni dan. No, in potem nekako gre, čeprav bolj počasi.
Naslednji dan pride veliko olajšanj in potem imam nekako 11 mesec mir v srcu. In potem novo na novo. In tako vsako leto. Aja, vmes mi je pa total mimo in težko za preživet še Silvester – novo leto.
Ma čist mimo, res.
Evo, jaz sem ista. Svoj rojstni dan bi najrajši prespala. Zame je to obremenitev, pospraviti in spucati moram celo bajto, napeči peciva, pripraviti vso hrano, spohati meso, speči kruh, napraviti namaze, potem še vse pospraviti in čakati do pozne ure, da odidejo poslednji gosti.
Sama ne potrebujem nobenih daril, dovolj mi je, če mi nekdo pošlje SMS, emajl, ali me pokliče po telefonu. Več mi pomeni, če mi nekdo stoji ob strani ob težkih trenutkih, kot pa če mi pride enkrat na leto z darilom.
Avtorica – svetujem ti, da za svoj 50. rojstni dan z možem odideta nekam za par dni, v toplice, ali kam drugam. Tako se boš izognila vsemu.
Tako je naredila hčerina tašča. Z možem sta šla v toplice, poslala sem ji SMS in ni naredila nobenega žura. Popolnoma jo razumem. Tudi jaz bom naredila tako, ko bom imela okroglo obletnico.
Tudi jaz sem mnenja, da naj bo praznovanje rojstnega dne z družino, če ne maraš “žurk”, posebno pa ne takih z mlajem:-))! Mirno povej možu, da ne želiš praznovati na tak način.
Tudi jaz nisem nikoli praznovala rojstnih dnevov izven domače družine. Za 50. rojstni dan pa so v službi tako težili, da sem se potrudila in naredila prav lepo praznovanje, za nazaj in za naprej. To je bila edina zabava, ki sem jo naredila. Tudi poslovilne nisem, ko sem šla v pokoj ampak sem se kar na kratko poslovila in se zahvalila za družbo…
Bodi korajžna in samozavestna. Zakaj bi se mučila z nečim kar te tako obremenjuje?
No, pa – “vse najboljše”!
Forum je zaprt za komentiranje.