Je res vsem tako všeč kampiranje
Mi smo začeli kampirat pred tremi leti. Prvo leto je bilo meni katastrofa. Ful stvari, ki jih imam doma sem pogrešala in se kar nisem hotela navadit, da je v šotoru drugače. Vendar, ko sem videla dete kako uiva sem si tudi jaz rekla da moram prit malo h pameti in nehat komplicirat. Lani je bilo pa že krasno. S tem, da smo si omislili večji šotor, tisto omarico kamor se da štedilnik in še nekaj dodatkov ki so meni manjkali. Za letos bomo pa videli kako bo, ampak če bo tako kot lani bo super. Je pa res, da verjetno ko bom starejša in bo sine že velik otrok:) bom pa spet hotela v apartma.
mi smo navajeni potovati … ne biti ves dopust na enem mestu.
v bistvu ne razumem zakaj si z družino ne moreš privoščiti kampiranja za eno noč?
kot pravim … vse je v glavi, če starši komplicirajo bodo komplicirali tudi otroci … s tem da mene komplikatorji nič ne motijo :))) sem pa srečna da naša široka familija ne paše v to kategorijo 🙂
Jaz res nisem komplikator in ne rabim hudega udobja na dopustu, ampak kampiranje me pa tudi ne privlači. Edini plus kampiranja se mi zdi bivanje v naravi, ampak na dopustu smo itak ves dan in pol noči zunaj, v hotelski sobi se samo stuširamo in spimo. In če po pravici povem, bi mi po enem tednu bivanja v naravi ratalo dolgčas – ne, že prej!
Drugače pri meni pretehtajo minusi kampiranja:
– če hočeš vsaj normalno (ne luksuzno) kampirat, moraš nakupit kup opreme, kar ne stane malo, verjetno se že nabere za en fajn dopust v hotelu: šotori, podloge, napihljive postelje, baldahin, stoli, miza, kuhalnik, posoda…
– ob slabem vremenu je kriza, da sploh ne omenjam neviht…
– kakorkoli obrneš, spi se najlepše v pravi postelji
– (ne)čistoča v kopalnicah me niti ne moti toliko kot dejstvo, da moraš vzet šampon in brisačo in se odpravit v natikačih na drugo stran kampa…
– aja, kuhat se mi pa sploh ne bi dalo, ker moja najhujša nočna mora je
– pomivanje posode na roke, pa po možnosti še brez tople vode…
Skratka, gremo raje (spet) v hotel!
Samonapihljiva blazina – blazina??? samonapihljivo spustiš v šotor , odpreš ventil , greš eno rundo v morje plavat , ko prideš nazaj zapreš ventil in daš gor spalke al pa rjuhe, to je vsa umetnost. Ko pokaš jo lepo počasi zvijaš da gre zrak ven in zapreš ventil – to je to .
Zakaj bi moral biti skozi na enem mestu če si v šotoru?
Spokaš in greš naprej a je problem, saj dandanes ni več unih šotorov katerega postavljaš in pospravljaš eno uro. mi imamo šotor v katerem se v spalnici stoji( pa nisem majhna) v predprostor pa damo 3 stole in mizico, pa še skuham lahko, ima pa šotor 3 palice, kar je dela z njem je da mu zabiješ kakšen klin to pa je tudi vse.
lp
šotor je zakon
Ko ti paše jest si skuhaš makarone, al pa spečeš čevape, ko ti zapaše kofe si ga narediš pa če je to ob 6 zjutri al pa ob 11 .v hotelih si vezan na uro za obroke, večinoma nimaš ne vem koliko izbire( mi smo straašansko zbirčni),,,, itd
lumpa
hehe mama2831 … glede na naštete minuse bi skor rekla da kompliciraš.
dejstvo pa je, da so redki tisti, ki jih kampiranje ni prevzelo, ko so probali 🙂
in vse skupaj niti približno ni tako zapleteno, kot se bere pri tistih, ki kampiranja ne poznajo.
ti pa predlagam da prekampirajte korziko … prisežem da boste NAVDUŠENI 🙂
Ko sva bila še sama, sva večinoma kampirala.
Z tamalimi še nismo in verjetno še kako leto ne bomo. Ne vem, ali kompliciram (pa nisem glih tip za komplicirat) ali kaj… ma si ne predstavljam dneva v kampu. Šotor ob šotoru, vsi klini in vrvice, pa vsa “krama” pred drugimi šotori… si ne predstavljam kje bi se naši 3 in 1 leto razlaufali. Mi ni, da bi laufala po celem kampu in govorila “pusti to, pusti to” 😉 (ker bi bilo vse drugo bolj zanimivo kot domače igračke)… Pa opoldansko spanje v šotoru s 40 C. Zaenkrat nam je najbolj komot apartma, po možnosti z balkončkom… Če bi že šla kampirat s takimi navihanci, bi šla kvečjemu v hribovite predele ali toplice.
Nekoč pa se definitivno vrnemo v šotor. 🙂
v 16 letih kampiranja kot otrok, vsako leto en mesce, je deževalo 3x, pa še takrta ponoči. pihat pa je znalo in ja tudi najbolj ponoči.
treba je izbrat prvai termin in šotor postavit na pravo lokacijo. ne v blato. večja je verejtnost da si dovol zapakiraš akega škarpijona, pa goesnico.
pa tudi vseh 8 let kar hodim z družino na morej v hotel, tri dni skupaj nikoli ni deževalo, morda par minut. očitno imamo srečo. že trkam na les.
Danes ima že veliko kampov lastne kopalnice – se pravi, da zakupiš kopalnico, katero potem uporabljaš sam cel dopust. Kar pa se tiče čistoče – v našem kampu je bila vedno čisto. No, edino v avgustu se je včasih zgodilo, da čistilno niso sproti sfolgale čiščenja, ampak to je bilo kratko obdobje.[/quote]
zanimivo:) To je zame ekola..šotor z lastno kopalnico ha ha
Čistoča WC-jev? Meni pa večji problem predstavlja čistoča jogijev, blazin in dek/prešitih odej v apartmajih. Mi je največji užitek zaspati v svoji spalki.
Napihljive blazine in stoli, mize… se mi sploh ne zdijo tak luksuz. Večji luksuz se mi zdi viseča mreža na drevesu in ptičje petje.
Pakiranje za na morje se meni zdi mala malica, v primerjavi z pakiranjem iz apartmaja za na plažo. Kkaj vse potrebujete za cel dan na plaži? – marelo, brisače, ležalke, hladilno torbo, igrače, časopis, sončno kremo… Mi potrebujemo le brisačo, kopalke, klobuk, kanglico in hajdi na plažo, potem pa nazaj k šotoru, v prijetno seco borovcev…
Pri kuhanju uživamo in je prijetno družinsko opravilo. Lahko pa bi si naročili tudi paket kosil v bližnji restavraciji.
Šotor imamo postavljen v pol ure, vse ostalo še v pol. Če pač ne pretiravaš s kramo, ki jo v glavnem na morju sploh ne potrebuješ ni problema.
In še bi lahko naštevala. Luksuz je relativna stvar…
Sploh pa ni potrebno veliko stvari na kempiranju, vzameš pač toliko, kot lahko, vse ostalo JE KOMPLICIRANJE. Vedno smo vzeli toliko, kot je šlo v avto, pa naj smo imeli Clio ali enoprostorca.
Aja, pa imamo dojenčka in malčka, včasih s seboj tudi psa… v šotoru seveda…
Vsak po svoje, kot mu najbolj paše.
Sovražim kampiranje. Na to me sam vrag ne zvleče. Neudobne postelje, žužki vsepovsod, higiena na minimumu…Ta obsesija z “naravnim” meni ne sede nikakor.
Ljubim beton in civilizacijo.
Na dopust bi šla pa najraje v kaka velika mesta, za razbacivanje po gozdičkih in vodah mi ni. Dolgočasno.
Veliko mesto, sprehod po ulicah, kavica in knjiga…to je užitek.
Jaz pa zelo rada kampiram, sem že prej s svojimi starši in sedaj s svojo družino, enkrat na leto gremo pa za par dni tudi v hotel, ki ga imam pa po parih dneh čisto dovolj. Meni je v hotelu dolgčas, da o mojem možu ne govorim:))
Saj če ti ne paše kampirat ti pa res ni treba tja hodit, ane?! Vsak po svoje in prav je tako. Se mi pa zdi, da nekateri niti ne vedo, kako to sploh zgleda in šimfajo stvari, ki jih ne poznajo.
So kampi in so KAMPI, ravno tako kot so hoteli in so HOTELI.
Kam pa hodite, če smem vprašat? Ja to, da si nekje blizo morja, pa verjamem da je posebno doživetje, jaz sem bila enkrat pri znancih v kampu v Premanturi in mi ni bilo niti malo všeč.[/quote]
Predvsem izbiramo kampe, kjer pavšalisti nimajo “zazidanih” prikolic in je prva možna izbira za šotor šele v kakšni 7+ vrsti. Po navadi nam je najljubša 2, 3 vrsta, kjer si blizu plaže pa spet ne na njej. V prvi vrsti se lahko zgodi, da imaš potem pred šotorom goste, ki potrebujejo senco, ki je na plaži ni. Kampirat večinoma hodimo med Krk in Šibenik. Če nam v izbranem kampu ni všeč, gremo v drugega…
Ko sem bila še sama, sem veliko kampirala. Z družino, ko smo imeli samo 2 otroka, smo tudi nekajkrat. Takrat me je motil dež, še bolj pa, da smo imeli vsakič to smolo, da so bile v naši bližini skupinice ljudi, ki so imele zabavo pozno v noč – vsaj do 2h! Kadar je bilo pa zelo vroče in je sonce močno pripekalo, je bil problem z opoldanskim spanjem otrok. In pa s tem, kako ju zadržati v senci v najhujši vročini. Je bilo pa seveda kampiranje za otroka veliko doživetje!
Jaz kampiram že vse svoje življenje. Vmes bila 2-krat v apartmaju, pa me živ bog ne spravi več tja.
Potrebno je izbrati pravi kamp. Čistoča in urejenost je na prvem mestu.
Ko sta bila otroka stara 10 in 5 let, smo šli samo z avtom, dvema mini šotorjema potovati do Dubrovnika. V avtu smo bili nabasani, imeli smo s sabo vse potrebno, in smo jo šli. Najprej ponoči direktno do Splita, se pakirali v en kamp, in potem smo dva dni raziskovali Split in njegovo okolico. Potem smo dva dni potovali iz Splita do Dubrovnika, in v Dubrovniku prenočili 3 noči. Na poti nazaj iz Dubrovnika, smo se ustavili še na Hvaru, in tam prenočili še naslednjih 7 dni. Na hvaru smo najdli mini kamp, in prosti prostor par metrov stran od morja. Vmes nas je samo enkrat napralo, in to, ko smo bili na Hvaru. Bilo je oreng neurje. Cunje smo tako imeli v avtu, Hrano ki jo imamo s sabo na kampiranju, je vedno zložena v zaprte plastične posode. Ta čas smo se skrivali v šotoru in igrali razorazne igre. Ko je dež ponehal, smo šli ven.
Ena sprašuje, kaj narediš, ko 3 dni pada samo dež ( iskreno povedano, še nismo narajmali, da bi vse 3 dni skupaj padal dež ). Ja nič. Skriješ se v šotor, kakšen dežnik ni odveč. Ko mine, greš ven, otroke napraviš, obuješ, in veselo skačejo naokoli. Pa otrokom je takoj jasno, da je šotor za spanje, in da se notri ne taca z svinjskimi čevlji. Potem otroka neseš pod tuš, in ga umiješ od pete do glave, in to je to!
In če danes otroka vprašam, kdaj je bilo najbolje na dopustu, oba v isti glas: ko smo šli v Dubrovnik. Spontano, brez kompliciranja, z minimumom, postavljanje šotorov jima je bil v največji užitek. Bili bi presenečeni, kako otroci radi pomagajo v kampih: od tega da prinašajo vodo, da perejo posodo, da skupaj kuhamo, ali pečemo, karkoli pač, nič jim ni odveč.
Aja,
kampirala sva pa z 1 m dojenčkom, pa z eno leto starim dojenčkom, pa …
nikoli nobenih težav. Si pa ne predstavljam biti z malim dojenčkom nekje v nekem hotelu. Uhh…tega pa res ne.
Ampak sto ljudi sto čudi. Komaj čakamo letošnje poletje: Murter vabi! In to kamp, kateremu se je čas ustavil 30 let nazaj. Brez elektrike, nekje na samem, po možnosti ( upam, da bo frei še tisti prostorček, ki ima svoj zaliv ) itd itd itd.
Hja…takle mamo
A mi lahko malo več o teh hiškah napišeš, prosim? Mi se letos odločamo za to varianto, pa me zanima kako se obnese, predvsem cenovno. V katerem kampu ste bivali v teh hiškah?
Hvala![/quote]
Cenovno to sploh ni hec. Cene znajo, sploh v sezoni, iti v nebo. Mi gremo letos drugič. Prvič smo šli septembra, letos gremo v začetku julija. Vzeli smo zgodaj in dobili 20 % popust, pa je še zmeraj cena 80 evrov na dan. Jaz pač to plačam, ker vem, da je vključena vsa infrastruktura kampa + komfort apartmaja, marsikomu pa se zdi predrago. S tem, da je naša varianta še poceni. Bili smo pa že v Zatonu, letos gremo pa v Straško. Imaš pa v hiški vse, kar rabiš. Kot prikolica + terasa. Je pa fino, da je blizu morja, da ni predaleč za hodit.
Mi smo zadovoljni uporabniki mobilnih hišk, ravno zaradi kopalnice. Všeč nam je vzdušje v kampu in z mobilno hiško združimo vse. Pa še v nalivu smo na varnem.
Sicer imam izkušnje samo s kampi v Italiji, vendar sigurno se tudi na hrvaškem kaj najde, verjetno na temle linku:
Cenovno je pa odvisno od tega, koliko je velika hiška in ali ima klimo ali ne.
LP
Ko sem bila še sama ali pa v dvoje, mi je bilo kampiranje zakon zaradi možnega menjanja destinacij. Zraven nisem rabila praktično nič, na motor pa kaj veliko itak ni šlo.
Z družino mi kampiranje ni všeč zaradi spanja in sanitarij. Živimo pa v naravi, obdani smo s travniki in gozdovi, zjutraj, ko vstanem in na terasi pijem kavo, smukne mimo kakšna srna, veverica, zbudijo nas ptički…zato posebne potrebe po vračanju v naravo med dopustom ni.
Tudi hotel ni za nas, le za max 3 dni in z veliko ponudbo bazenov – ne maramo majhnih sobic.
Dopustujemo pa na mirni lokaciji v luksuznem privat apartmaju, kuhamo sami, ker nam sicer kuha babi in je na dopustu, ko je časa na pretek, to dobrodošla sprememba. Obvezen je pa čoln z zmogljivim motorjem. Na plaži nismo radi pa tudi na enem mestu se naveličamo, zato iščemo skrite samotne zalivčke s kristalno vodo. To je za nas dopust.
Sicer pa, vsak po svoje, da nam je le lepo.
Uživajte na dopustu!!!
Forum je zaprt za komentiranje.