Je res vsem tako všeč kampiranje
Ko prebiram spodnjo temo vidim, da je večini všeč kampiranje. Meni pa je edino pozitivno pri kampiranju to da si praktično 24 ur v naravi. Za kampiranje pa se ne odločim zaradi naslednjih razlogov:
– preveč stvari in opreme, ki jih moraš vozit zraven (meni so še cunje za 2 otroka in dva odrasla pravi projekt spakirat)
– potrebuješ velik avto (ki ga mi nimamo)
– Posodo moraš hodit prat na wc (mi je doma udobneje)
– v kopalnico in na wc moraš hodit peš
– moraš kuhat (imam dovolj kuhanja čez celo leto)
Skratka jaz se na takšnih počitnicah ne bi spočila, grem raje v poceni hotel ali kakšno varianto z polpenzionom, se tiščim v majni sobici in uživam cel dan na plaži brez, da bi morala razmišljat kaj bomo pa jedli itd.
Nimam pa nič proti tistim, ki kampirajo, jih celo občudujem, da se jim da vse to delati na dopustu.
Tudi jaz nimam nič proti tistim, ki hodijo v hotel. Ampak jaz ne morem. Sva bila samo enkrat v hotelu, pa sva rekla, da nikoli več. Ja, za nekaj dni, ne pa za cel dopust.
K sreči smo ljudje različni. Mi zelo radi kampiramo. Imamo vso opremo in k sreči tudi velik avto, ki ga nabašemo do konca. 🙂 Potem pa na morju vse postavimo in uživamo “na svojem”. Kuhamo na hitro, ne kompliciramo. Smo šli enkrat v apartma, pa nam je bilo tudi zelo všeč in bomo sigurno še kdaj ponovili, ampak “v osnovi” smo pa kamperji.
LP
Moja mama je govorila enako in zato nismo kampirali. Ona je celo leto garala in tisti teden, smo si privoščili dopust v hotelu. Pa itak smo živeli na vasi in smo imeli narave poln kufr.
Za nas, ki med tednom ne kuhamo, za vikend gremo pa ven jest, pa je prava sprememba, da se na dopustu kuha. In tudi kar se obleke tiče. Skozi hodimo ful zrihtani, pa zakravatani, na dopustu v kampu pa je dovolj, da imaš dve mikici in nekaj spodnjega perila.
Mi sicer ne hodimo več. Zdaj smo si kupili hiško na morju in to je še boljša varianta.
No, priznam, wc-ji tudi meni delajo sive lase. Je pa res, da izbirava kampe, kjer so sanitarije urejene. V manjših kampih srednje in južne Dalmacije večinoma so. Je pa res tudi, to, da imam vedno pri sebi dezinfekcijske robčke. Tuširamo pa se tudi nikoli bosi. Umiješ noge in stopiš nazaj v japanke.
LP
Dokler sem bila sama (ledik in frej) sem zelo rada kampirala – z najboljšo prijateljico sva popokali nahrbtnike in šotor za dve osebi ter šli v tisto smer, kamor sva dobili štop. Bilo je S U P E R !!!!! :)))))))
Z družino si kampiranja ne predstavljam….
Kampiranje meni pomeni: postaviti šotor in biti tam toliko časa, kot ti paše. Lahko tudi samo eno noč in naslednji dan naprej. Tega si z družino ne moreš privoščiti.
Ja, če ste radi komot, potem kampiranje ni za vas, če jaz pogledam bistvo kampiranja, je to doživetje, ki jo ob bivanju v hotelu družina ne doživi. Zjutraj od 5-6 otroci vstanejo in so že v sami pižami ob obali, ko je še velika oseka in mečejo kamenčke, čista tišina, samo črički in nekaj ptic, ter rahlo butanje valov ob skale. Zjutraj lep jutranji hlad, otroci takoj na wc zobe umit in že letajo po kampu in ob obali, zvečer spat kos e nam zaljubi,…opazuješ kako otroci uživajo veliko bolje, kot pa v hiši, hotelu, apartmaju, kjer nikoli ne doživijo bistvo takega dopusta, res je treba več stvari imeti, več stvari vzeti sabo, ampak doživetje dopusta je pa neizmerno boljše, ko se družijo z drugimi otroci iz kampa, pa se niti ne razumejo.
temu se reče socializacija otrok in odraslih, saj se je treba prilagajati. Življenje z naravo, je nekaj najlepšega in tisto, kar je večina že pozabila in je odvisna od vseh teh tehnoloških dosežkov.
primož
ali pa intersport, klikni na letak, evo link:
Ko sem dopustovala v šotoru, sem spala na tleh v spalni vreči. Včasih je kakšen kamen tiščal v ledvica, koleno, hrbet …. ampak je bilo to čisto vseeno. Skorajda tega nismo opazili. Verjetno nismo bili tako mehkužni, kot smo sedaj. :))))
Iz nostalgije po kampiranju, vsako leto na vrt postavimo šotor in nekaj noči prespimo v njem. Za tovrstno zabavo napihnemo turbo maksimus (blazine, ki smo jih za nekaj drobiža kupili v Merkurju).
Če bi še vedno kampirali, bi sigurno kupili samonapihljive blazine, da ne bi kakšen kamenček tiščal v naše občutljive ritke! :))))))))
– preveč stvari in opreme, ki jih moraš vozit zraven (meni so še cunje za 2 otroka in dva odrasla pravi projekt spakirat)
vse je odvisno od kompliciranja … mi se spakiramo v enem popoldnevu, edina res pomembna zadeva, ki jo MORAŠ imeti sabo je bančna kartica :))
– potrebuješ velik avto (ki ga mi nimamo)
ja mi to imamo 🙂 … smo pa tudi že kampirali s pežojem 206 … brez težav … pa s karavaom in trugo na strehi itd…
– Posodo moraš hodit prat na wc (mi je doma udobneje)
ma to je doživetje … otroci ful radi pomagajo …
– v kopalnico in na wc moraš hodit peš
ja menda ja ne z avtom :)))
nasploh so wc-ji v kampih zelo čisti. Smo kampirali že marsikje, pa se ne spomnim umazanih wc-jev.
– moraš kuhat (imam dovolj kuhanja čez celo leto)
lahko hodiš ven jest .. nikjer ne piše da če kampiraš pa moraš kuhat 🙂
ampak mi ponavadi kar kuhamo oz. pečemo …
vsak po svoje ane.
sicer pa sem mnenja, da je kampiranje na nek način .. način življenja in to ni za komplikatorje :)))
Armaflexi ali armaflexu podobne zračne blazine 2 cm, obenem pa je tudi zdravo, problem je, ker smo navajeni mehkih in udobnih postelj. 7 – 10 dni se pa že preživi, še kako drugače smo spali. Pa kakšna deka spodajn in to je to, ker je ponavadi, če imate srečo, tako vroče, da vedno spiš odkrit.
primož
Ko sem dopustovala v šotoru, sem spala na tleh v spalni vreči. Včasih je kakšen kamen tiščal v ledvica, koleno, hrbet …. ampak je bilo to čisto vseeno. Skorajda tega nismo opazili. Verjetno nismo bili tako mehkužni, kot smo sedaj. :))))
Iz nostalgije po kampiranju, vsako leto na vrt postavimo šotor in nekaj noči prespimo v njem. Za tovrstno zabavo napihnemo turbo maksimus (blazine, ki smo jih za nekaj drobiža kupili v Merkurju).
Če bi še vedno kampirali, bi sigurno kupili samonapihljive blazine, da ne bi kakšen kamenček tiščal v naše občutljive ritke! :))))))))[/quote]
Evo, to s samonapihljivimi blazinami – to mi je totalna uganka. A da se res napihne sama? Kako to deluje, ker meni ni logike … :))))
Pa je potem kaj od njem, ali ni dosti bolje kot na armafleksu pa s spalko?
In če se odločaš med tisto “napihljivo posteljo” in samonapihljivo blazino, zakaj izbereš eno in ne druge?
:))))))))
evo, pojma nimam. 🙂
tudi meni se full dopade kampiranje, ma od otroških let tega več ne počnem. zakaj? ko primerja cene hotelskih nametistev, v hotelih z najmanj 4* in strošek kampiranja, da ne govorim o najemu avtodoma, ni računice.
poleg tega. kot otrok sem z starši kampirala cel mesec in ne le bogih 7 ali 14 dni, kolk lahko dobim sedaj dopusta. ma za tako malo časa se ne splača vlačit vsega zraven in še pol postavljat. saj ti več časa zavzame pakiranje in postavljanje npr. šotora kot pa traja cel dopust (v prenesenem pomenu).
dokler si ne bom mogla z družino privoščit vsaj mesec dopusta bom v hotelih.
sicer pa je kampiranje najlepše doživetje za otroka.
Skratka kampiranje je zakon.
Moja otroka si ne predstavljata dopusta drugače. Kampiramo že od malega. Tamala je bila stara 2,5 meseca, ko smo bili prvič v kampu.
In užitek jima je – pa ni važno ali je sonce ali je dež. Najlepše je, ko se lahko cel dan od jutra do večera podita naokoli.
Kuhanje pa je pri nas relativna stvar. največkrat se oborožimo s konzervicami ali pa žar. Posode praktično ne rabim veliko – dva lonca, krožnike, pribor, posoda za solato, kozarci in skodelice za kavo. Pa gas.
Vse se da če je volja in interes. Najlepše je spati na blazini v spalki. Vsaj če moja otroka vprašaš.
Forum je zaprt za komentiranje.