Jazbinškov zakon
Dober dan, zanima me, ali kdo ve, kaj se je zgodilo s stanovanji, ki jih najemniki v času Jazbinškovega stanovanjskega zakona niso odkupili. Sama sem namreč takrat odkupila stanovanje, ki je bilo last podjetja, v katerem je bila zaposlena moja mama. Starši si odkupa niso mogli privoščiti, sestre in brata odkup ni zanimal, ker sta imela stanovanjsko vprašanje rešeno, zato sem podpisala pogodbo jaz in kupila stanovanje s kreditom na 20 let. Pogodbo za nakup sem podpisala s podjetjem moje mame, kupnina pa je bila nakazana na račun lokalnega gradbenega podjetja (podjetje moje mame je šlo kasneje v stečaj). Čez kakšno leto se je moja sestra ločila in ostala brez strehe nad glavo, tako, da je morala iti v najem. Sedaj mi očita, da sem dobila stanovanje zastonj (pozablja, da mi ni bilo podarjeno, da sem 20 let plačevala kredit, ker si nisem mogla kot nekateri privoščiti takojšnjega plačila, pa čeprav je bila cena res nizka), torej naj kar sama skrbim za ostarele starše. Ko ji rečem, da bi v primeru, če ne bi jaz odkupila stanovanja, to naredil kdo drug in bi morala mama plačevati najemnino (jaz ji seveda ne zaračunavam nič), trdi, da ni res, da starši bi v vsakem primeru ostali v stanovanju do smrti in to zastonj. Ali je res tako? Res me jezi to “očitanje”. Hvala in lep dan še naprej.
torej ta stanovanja so potem običajno prešla ali so jih odkupile razne stanovanjske zadruge, ljudje pa potem plačujejo najemnino tem zadrugam. Res pa je tudi, da si ti prišla do stanovanja na zelo poceni način in si na nek način edina dobila nekaj od staršev, čeprav si stanovanje morala kupiti. Po tej strani ima sestra prav, da imaš ti več dolžnosti do staršev kot ostali.
Tole pa ne bo ravno držalo. Staršem je bil ponujen odkup, oni ga niso zmogli, ostala dva otroka nista bila zainteresirana in ga je pač tretja hči odkupila. Kaj pa, če ga tudi ona ne bi? Potem bi bili vsi skupaj veseli, ker bi ves čas starša najmnino plačevala, dediščine ne bi bilo (pa saj je niti sedaj ni), tazadnja sestra b ipa bila kje? Kdo bi njj pomagal?
Ah dajte no, prosim vas lepo. Ona je bila pametna in je kredit vzela, sedaj bo pa še za izkoriščevalko označena. Noro.
Jaz bi se pri kakšnem odvetniku malce pozanimala.
kaj pa veš kaj je bilo. Glede na mizerne cene teh stanovanj in kredite, ki so znašali nekaj sto tolarjev mesečno, je prav čudno, da starša nista zmogla odplačevati kredita. Ponavadi je bilo tako, da se je en otrok “znašel” in starše prepričal, da so mu dali predkupno pravico, kar se je potem po tiho speljalo in veljalo dokler starši ne ostarijo, potem pa kar naenkrat ugotovijo, da bi morali pa vsi enako skrbeti za starše.
Pa saj niti ni važno, po katerem zakonu je avtorica odkupila stanovanje. Odkupila ga je s kreditom, ki ga je morala odplačati. Velik znesek, majhen, ni pomembno. Pomembno je, da je morala anuitere redno odplačevati in da staršem ni računala najemnine, torej jim je nudila ugodnost, ki je sicer ne bi imeli. Zakaj je potem dolžna bolje in več skrbeti za starše kot otroci, ki niso bili takrat zainteresirani za nakup. Seveda, svoj stanovanjski problem so imeli rešen, le zakaj bi vzeli kredit oz. zapravljali gotovino za nekaj, kar ne rabijo. Vendar gre življenje svojo pot. Razmere in razmerja se spreminjajo, toda to nima veze s starši. Imeli so tri otroke, vsi trije so dolžni strbeti za starše. Pravzaprav jim avtorica pomaga že 20 let , ker jim ne računa najemnine? Vsi morajo skrbeti za starše enako, če ne zmorejo, naj se vsedejo in pogovorijo.
Danes tudi lahko naletimo na stanovanja, ki jih je mogože zelo poceni kupiti (ločitve, dedovanja, licitacije..) in po dvajsetih letih res ne moremo več govoriti o tem, kaj BI bilo, če Bi bilo. Tako JE in pika.
Pa lep pozdrav vsem
tvoji starši bi ves čas plačevali tržno najemnino.
pa kaj se pustiš provocirat, kaj koga briga za kolk si kupila nepremičnino takrat. pa tudi sicer preračunaj kolk si v € dejansko plačala, pa boš videla z vsemi vložki v rezervni sklad, adaptacijami ki ste jih v bloku že izvedli, si stanovanje plačala po pošteni ceni.
za ločitev tvoje sestre pa ti nisi kriva, vsaj menim da nisi, zato ji enostavno to povej.
Takim kot je tvoja sestra so za vse drugi krivi. Ko je imela priložnost je ni zanimalo zdaj pa išče krivca vse povsod razen pri sebi. Tvoji starši nebi bili brezplačno notri ampak bi plačevali najemnino. Če bi imela tvoja sestra takrat vsaj malo pameti na pravem mestu bi lahko predlagala, da plačata vsaka polovico za nakup stanovanja. Tako pa si ti vzela kredit za 20 let, stanovanje kupila, tvojima staršema ni bilo potrebno plačevati najemnine. Tako, da stanovanja nisi dobila brezplačno. Če je šlo podjetje v stečaj bi to stanovanje šlo v stečajno maso, nekdo bi ga tako ali tako kupil in tvojima staršema zaračunaval najemnino ali pa bi se morala celo izseliti, če bi se odločil novi lastnik da ne želi najemnikov itd. Glede na napisano si sprejela dobro odločitev v pravem času in ne potrebuješ imeti niti malo slabe vesti pri tem.
Pri nas je tudi sin (moj mož) kupil stanovanje, ker starši niso bili interesenti. Če ga ne bi, bi ga podjetje enostavno prodalo drugemu interesentu. Res je, da je bilo poceni, a tudi mi nismo bili kreditosposobni. Sem enkrat računala, da je stalo 40 mojih plač, trenutno imam na istem delovnem mestu povprečno plačo, takrat je bila verjetno malo pod povprečjem. Tako, da kljšb nizki ceni, tudi sedaj ne bi bila sposobna kar odštet tisti 40000 eur.
Forum je zaprt za komentiranje.