j.bena potreba po pozornosti

Zakaj imajo ljudje tako noro potrebo po pozornosti?

Zenska, inteligentna, lepa, uspesna, ze skoraj 50, pa samo jaz, jaz, jaz, potem malo omeni enega otrok, malo drugega, pa spet jaz jaz jaz v nedogled, ce je treba 4 ure, pa 4 ure nabija.

Od nekdaj je taka, ampak 30 ali 20 letnazaj je bilaveliko bolj blga kot je danes, to se pri njej z leti stopnjuje, namesto da popusca!

Kaj je narobe s takimi ljudmi?

Rada bi razumela, kaj se njej dogaj, da ima tako silno potrebo po pozornosti.

Ker ji nihče nikoli ni oporekal.

Zanimivo. Jaz pa hocem vedno govoriti o drugih, pa me frendica kar naprej opominja, da naj samo o sebi kaj povem, pa se to bolj plitvo.. na premer kaj sem kuhala pa kaj bom kuhala in kam bom sla in kje sem bila.. meni se. Zdi pa to izguba časa, da to pripovedujem o sebi kar naprej in se ravno zato ne stekava najbolje. Kako smo si razlicni:)) o cem torej govort?? Da bo vsem prav?

No, a bi ti rada da te ona kar naprej o tebi sprasuje al kako? Bos potem srecna? Al kaj? Da ti potem govoris o sebi?? To si zelis?

ja valda da govoriš o sebi. zakaj bi govorila zaupne stvari otrok? To bodo že sami o sebi povedali ane! Opravljivci govorijo o drugih. Jaz ne maram ko mi govorijo o drugih (večinoma so to itak predvidevanja, opravljanja, šimfanja, izdajanja nečesa kar je bilo zaupno rečeno-TO mene res ne zanima!!!)-mi je pa všeč, ko človek iskreno govori o sebi, takem kot je. resnico o sebi!

Jaz ne izdajam stvari, ki mi jih drugi povedo. Niti ne govorim o stvareh, ki se drugih tičejo. To je njihovo za delit z drugimi, ne moje!! Jaz lahko delim z drugimi le sebe-kolikor pač hočem komu o sebi povedati.

A razumeš sedaj razliko med jaz jaz jaz in oni oni oni????

Ne vem

komu si napisala odg. Pa vseeno. Avtorico moti, ker frendica govori o sebi. Zelela bi, da ni jo ndmesto tega sprasevala o njej, tako da bi lahko avtorica govorila ves cas o sebi?! Tako razumem..

obe imata tezavo oz vsi ki kar naprej zelijo govoriti o sebi.. ni cudno da se mi zdijo vsi strasni egoisti in da se ni ta druzit z njimi… obe sta trceni in obe inata potrebo po pozornosti do visin triglava..

Haha, ne, ni tako, kot se je mogoce bralo na prvi pogled.

Jaz sem sla smucat, glej sem tako, pa tako, pa tako in sledi kazanje vseh moznih slik s smucanja.

Jaz sem imela sestanek, sem speljala posel ali ni speljala, nima veze, v vsakem primeru je Jaz razturala na tem sestanku.

Jaz sem otrokom blablabla.

Jaz sem, jaz bom, jaz jaz.

Ko kdo pove kaj drugega, takoj vskoci spet z jaz jaz jaz.

Ko jo vprasas kaj drugega, niti ne, da bi jo prekinil, ampak te dejansko zanima, nabija s svojim jaz in jaz, jo 3x opomnis, vmes je ze 6x zamenjala dogajanje svojega jaza, ampak te se kar pusti na cakanju.

Do besede ne prides. Ni pogovora, je samo Jaz monolog.

Ko se kdaj le obrne in se drugi kaj drugega pogovarjamo, si izbere najsibkejsi clen v druzbi, za katerega ve, da ji ne bo usel in nabija naprej jaz in jaz.

Z leti postaja naporno in nadlezno, pa k sreci nisem najsibkejsi clen in k sreci mi se vedno gre, da odklopim oziroma se pogovarjam s tistim, ki sedi zraven mene.

Vcasih je tudi z njo znal steci pogovor v obeh smereh, z leti vse manj, zadnje case skoraj nic.

Kar me moti, je v bistvu to, da je ta druzba sproscujoca, da se imamo radi in so nasa druzenja fajn, a z njenim potenciranjem same sebe pred vsemi nami postajajo ta druzenja meni naporna, pridem domov ozeta, ne nafilana kot sem vcasih.

Zato se sprasujem, kaj cloveku manjka, zakaj ima tako hudo potrebo po pozornosti, po ploskanju, hvaljenju, po izpostavljanju samega sebe na vse mozne nacine, a ta clovek ima ljubecega moza in otroke, dobre predane prijatelje, v sluzbi cenjena in spostovana, na visokem polozaju, uspesna, prodorna oseba, dejansko ima vse, mislim na vse, kolikor ima posameznik sploh lahko vse, ker nihce vsega nima, ampak v globalu ja, ima vse.

Na jetra grem pocasi ze sama sebi, ker mi ta Jaz zbuja taka negativna custva in pocutje, ne zelim tega zase, zato razmisljam, ce bi razumela, kaj nekoga zene v potrebo po taki pozornosti, bi lazje prezvecila nasa srecanja, mogoce bi ji celo namenila 1 uro svoje popolne pozornosti, da jo zadovoljim brez da sebe nerviram.

Lahko je več razlogov, en je bil že omenjen: nihče ji nikoli nič ne reče.

Drugi je ta, da pri tebi dobi pozornost, ki je drugje ne in si da duška.

Tretji pa je lahko tudi, da ji ti nisi zanimiva in je s tabo samo da ji mine čas do naslednjega opravila.

Potem je tu še četrta skupina ljudi, ki se odzovejo na druženje, a dejansko ne sodelujejo v njemu. Pri taki osebi vse vlečeš iz nje, odgovori so kratki in splošni, ja/ne variante, in druženje s takimi je naravnost mukotrpno. Ker je oseba samo fizično prisotna od nje pa nič ni, logično da govoriš o sebi, saj o čemu drugemu niti ne moreš. Taka druženja se hitro ohladijo, ker nihče ne mara neodzivnih oseb.

Malo se poglobi v vajino druženje, tudi svoje interese zakaj se ti sploh družiš z njo/ zakaj iščeš njeno družbo in boš hitro prišla do odgovorov.

Jasno, govori o sebi, ampak ce nas 8 sedi pri mizi 4 ure, odmeri se drugim vsaj vsakemu po 15 minut,tebi se vedno ostaneta 2 uri!

Se zaklepetam tudi s svojim levim ali desnim sosedom pri mizi, a hudica, ko takoj vidi, da najina pozornost ni na njej in ze klice mene ali mojega soseda, ej, a ves, jaz in jaz in jaz.

Gre za mesano druzbo, moski in zenske, poznamo se skoraj vse zivljenje, gospa se trudi biti center dogajanja in da se vse vrti okoli nje in njenega jaza.

Ce sva kdaj sami, ena na ena, nimam tezav, vsaj do zdaj jih ni bilo, tudi ce zacne z jaz in jaz, jo spustim na tla, speljem okoli in hudic babji, zenska se zna cisto normalno pogovarjat!

Torej samo vajino pozornost išče? Mogoče pa ni vešča sodelovanja v pogovoru v večji družbi?

Sem se samo opredelila glede govora o sebi ali govora o drugih, ker meni ni na mestu, da se šimfa druge, izdaja njihove zadeve itd itn. res mi gre na kurac, ko samo o svojih otrocih govorijo in povedo intimne njihove stvari, ali o svojih partnerjih ali o svojih sosedih ali .. -jih kar ustavim in rečem, da to mi bodo sami povedali, če bodo želeli, da to vem!

Pozornost vseh mora biti na njej, ce se kdo slucajno zaklepeta s kom drugim, obicajno sem res to jaz, ze klice.

Druzenja zadnja leta vse bolj delujejo tako, da je ona kot na nevidnem odru, mi ostali pa obcinstvo, toliko da ne ploskamo na vsake pol ure.

Poznam eno, ki je povsem prijetna oseba ampak neprestano samo hvaljenje kaj vse imajo. Ko ji zmanjka kaj vse imata z možem, začne kaj imajo starši. Pa še vedno šteje sebe zraven in je neprestano mi, mi, mi. Nekaj povezano s samozavestjo bi rekla. Neka deprivacija… V več letih še nisem pogruntala kaj jo daje. Pri tej tvoji bi rekla, da gre za nekaj podobnega. Hvalisav karakter?

Potem je pa prvo: nihče od vas ji nič ne reče. Niti ji tega ne rečejo v njeni ožji družini. Ko bosta sami ji omeni problem na prijazen način, brez napadanja, samo povej, da je to moteče in jo prosi, naj tega ne počne več.

V kolikor pa ne bo dojela ali upoštevala tvojega nasveta, jo pa gladko izključi iz debate. Ko boste naslednjič skupaj in se boš pogovarjala s sosedo, ko te začne ta prva klicati jo poglej, ji reci “počakaj, zdaj se pogovarjam z …” in se obrni nazaj k svoji sosedi in debatirajta dalje.  Bi moralo zadostovati.

Pogovarjaj se o konceptih.

Ja, hvalisava, ne v materialnem smislu, ceprav materialno je odlicno preskrbljena, bolj v smislu kaj je naredila, kaj dela, kaj se uci in podobno, ce recimo nekdo rece, da je nekaj naredil in je to dejansko naredil odlicno, ona privlece telefon in kaze fotke, kako je ona to naredila in spet cela zgodba jaz, jaz in v superlativih, ceprav je recimo tisti prvi npr spekel 20 vrst piskotov, ona pa le dva, ampak njeni so v super zgodbi jaz in jaz,od tega drugega sicer pohvali, a le z eno besedo in nadaljuje z jaz in jaz.

Po moje je ravno to tisto, kar nam gre na zivce.

Moz ji zna reci, naj neha, ji je ze veckrat rekel pred vsemi, vcasih ga ignorira, vcasih se umiri za 15 minut.

Oba z mozem sta precej dominantni osebnosti, zenska je izjemno inteligentna, izjemno uspesna, nic v zivljenju ji ni bilo podarjeno, vse si je prigarala sama, lepa in postavna, razgledana, vsestranska, oseba, ki jo lahko iskreno in upraviceno pohvalis, a v druzbi se ji ocitno strga in prav pije in grabi pozornost, dokazovanje in tekmovanje v vsaki besedi.

Res ne razumem zakaj, ker nima pomanjkanja nicesar.

Mogoce nek mali otrocicek v njej, kateremu je pri petih ali sestih letih nekaj manjkalo, se vedno ni tega prebol in zahteva pozornost vseh okoli sebe.

Visok ego in narcisoidnost. Tudi jaz poznam eno tako. Pretirana samozavest, glasna v družbi, vedno govori ona, zase meni, da ima najboljše osebnostne lastnosti, vedno ravna prav, z vsako institucijo se skrega, njo se vsi spomnijo, tudi po 30 letih ipd.

Če se več ljudi med sabo pogovarja v paru, pride ona in začne govoriti, pri čemer je nihče ne posluša, vendar tako dolgo vztraja z govorjenjem, da slej ko prej kdo popusti in jo prične poslušati.

A tiho ne moreš biti? A kje piše, da moraš stalno nekaj drdray?

Ja, poznamo take.

Sem skuhala, sem spekla, sem naredila to, sem vnukom kupila to in to, sem spletla majce, sem dala denar, sem pridelala to in ono, sem vložila toliko kozarcev sadja, skuhala marmelado, takim ljudem ne prideš do živega.

Jaz takim ljudem rečem samo, super, pridna, pridna…

Vsak je priden in sposoben po svoje.

Najbrž so taki ljudje resnično lačni pozornosti in pohvale. Živijo za to, da so v središču pozornosti in pohvale.

Meni je z leti to vse bolj neumno. Kaj me briga, kaj imajo, kaj naredijo in kaj znajo drugi. Še mar mi ni. Vsak je za nekaj priden, vsak ima kakšen talent…

Jah, zato pa je uspešna ker je očitno vztrajna, pa ne vem zakaj ampak vidim da ljudje bolj cenijo nekoga ki je glasen in se hvali kot tistega ki se ne, pa čeprav sta enako sposobna. Si predstavljam kako je ko gre kupit avto, verjetno ji dajo 10 jurjev popusta samo da se je znebijo. Me pa to spominja na sosedovo punčko, 2 razred, ki stalno išče pozornost, te vleče za roko ker ima še nekaj za povedat.