Izvenzakonska skupnost ter lastništvo nepremičnine
Jaz imam tak primer. Malo se igram, ampak formalno nisem lastnica ničesar. Zadeva bi se elegantno rešila s poroko, ampak samo zaradi tega se ne bom poročila. Partner je bil tudi že pri odvetniku in bi naju postopek prepisa polovice name stal nekje 500 evrov ( s stroški odvetnika, seveda), samo kaj, ko je meni škoda denarja, ker je zmeraj kaj drugega. Na tem naslovu sem stalno prijavljena že par let, imava otroke. Mogoče se malo naivno zanašam, da tudi to šteje.
Koruznica, če se bosta s partnerjem razšla (kar sicer upam da ne), te bo pravdanje okoli tvoje polovice (če ne bo šlo sporazumno) stalo precej več kot tistih 500 EUR. Samo začetni “vložek” za sestavo tožbe in sodno takso bo sigurno večji. Samo toliko v razmislek. :))))
Drugače sem pa jaz tudi koruznik, stanvanje imava v hiši mojih staršev. Ko sv ase selila, sem vse investicije ki so trajnega značaja (instalacije, tlaki, ometi, plošćice …) financirala jaz s svojimi financami, opremila sva skupaj, s tem da imam vse račune do zadnjega shranjene in na njih napisano kdo je kaj plačal. Npr. če sem jaz kupila kuhinjo sem kot naročnik napisana jat, ko je fant kupil gospodinjske aparate, je povsod na računih napisan on. Morda se sliši kruto in čisto preračunljivo, ampka kaj čem – poklicna deformacija in zato ima te stvari rada črno na belem. Seveda sedaj ne gledava do centa, če kdo kupi brisače ali kozarce, kakšno podoo ali kaj podobnega, ampka za večje stvari imava pa vse črno na belem.
LP
Pri nas je zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko in veljajo isti zakoni, tako da je popolnoma brezpredmetno spraševat koruznike – velja isto kot pri poročenih. V vsakem primeru, tudi če je vse črno na belem, pa v primeru ločitve lahko sledi tožba, če se bivša partnerja oz. zakonca ne moreta sporazumeti glede delitve premoženja.
Nnnnmmmm, če je lastništvo v celoti partnerjevo, ti pa si vlagala v obnovo stanovanja ter v opremo, je pol tega tvojega.
Lunca, živim s človekom, ki je vse to dal skozi že z bivšo ženo. Pa sta bila poročena! Preden sem ga spoznala, sta se pravdala že tri leta, imela vsak svojega odvetnika in vse skupaj ju je ogromno stalo. Tako da ti stroški so v primeru zakonske ali zunajzakonske isti šmorn. Kljub temu, da je bila v zemljiški knjigi zapisana kot solastnica 50 %, se je morala za ta vložek zelo boriti in ga še ni dosegla. V čem je potem smisel poroke in vpisa lastništva, če se vse ugotavlja znova v primeru razdružitve premoženja?
Ločitev me ne skrbi, bolj me skrbi, če bi se njemu kaj zgodilo.
Koruznica, tudi če se njemu kaj zgodi, je popolnoma isto, kot če bi bila poročena. Partner in otroci dedujejo v enakih deležih. Če ne bi imela otrok, bi dedovala pol ti, pol njegovi starši, pa če sta poročena ali ne. Če bi se kdo odločil nagajati, bi to lahko naredil v obeh primerih.
Takole čisto dobronamerno te vprašam: če veš, da ima partner probleme z razdruževanjem premoženja, zakaj tega ne urediš vsaj toliko, kot se sploh da…
Ne bi rekla, da ima probleme s tem. Ta čas ko je on zidal, je ona skakala okoli in ga varala. Tudi jaz ji ne bi dala polovice. Denar so dajali pa njegovi starši, ki so jemali kredite in on sam. Toliko kot je dobila, je bilo več kot fair. 40 %. Predstavljaj si, da ti nekaj ustvarjaš, drugega ne zanima kaj pretirano, potem hoče imeti pa kar polovico, čeprav si še rok ni umazal. Saj vem, da tako je, ker gre vse napol, ampak kot pravim, jaz tudi ne bi kar popustila na njegovem mestu.
Mogoče ne čisto v kontekstu uvodnega posta, a se v določeni meri dotika teme;
Vedno znova me čudijo primeri partnerstev, ki po razpadu le-tega, zahtevajo nepravične (bistveno večje) vložke v nepremičnine.
Stojim za tem, kolikor vložiš, toliko dobiš. Kolikor prispevam, toliko je mojega. Ne pa kvazi “umetnice”, ki se po razhodu sklicujejo na skrb za družino itd. … v času družinskega življenja so pa večino za preskrbo le-te (tudi finančno gledano) prispevali partnerji.
In potem te iste gospe zahtevajo vrednost, ob kateri ti skoraj “oči ven padejo”? Če zna kdo to pojasniti …
Zato je v času, ko se “razumemo” kar se le da prenesti na papir.
ahaaaa, veš tisto “točno toliko, kolikor je kdo prispeval” zna biti hudo nepravično.
recimo, da skrbiš za familijo, kupuješ vso hrano, oblačila, plačuješ položnice… skratka, tvoja plača gre za tekoče zadeve.
možu pa cela ostane za financiranje nepremičnine in bolj dragih zadev. da ne govorim o tem, da prostega časa nimaš, ker se razdaš za familijo, možu pa ostaja ogromno časa za rekreacijo in poležavanje na kavču.
zaradi takih zadev se upošteva vse, kar je kdo prispeval in ne samo, kdo da fičnike.
Rekreacija in poležavanje na kavču? Ti pa še nisi zidala, ne? :)))) Pred petnajstimi leti še ni bilo gradenj na ključ. Takrat je bilo treba v roke pljunit, pa kolege zbobnat, če si hotel kaj imeti.
Skrb za družino v neki normalni familji ni izključno ženska domena in ne vem, zakaj se ne bi smeli tudi moški sklicevati na to ob delitvi premoženja. Zakaj samo ženske?
Tudi jaz poznam primer, ko z ženine strani ni bilo dano na mizo nič (mizerna plača), ajde otrok, ampak mož je ta čas zidal, ne lenaril in se rekreiral (+služba), pa je ona ob odhodu (zakon je razpadel zaradi nje) zahtevala ravno tako polovico, čeprav je bila ves čas proti gradnji. Jaz, če sem moški, se mi sfuzla.
Jasno, da je zahtevala polovico – jaz bi jo tudi!
Ali je po tvoji logiki tisti, ki manj zasluži, tudi manj vreden? Po moji logiki ne.
Pri prijateljih je slučajno tako, da ona služi več – pa ji je popolnoma jasno, da je to tudi na račun tega, da mož skrbi za dom (ona vedno lahko po potrebi potegne v službi, tudi izobraževanja niso problem, kar ji prinese več denarja.)
Jaz imam tudi eno vprasanje, namrec z zunajzakonskim partnerjem sva skupaj 6let. Po 4 letih sva se odlocila kupiti hisko… Kredit je dobil le on, ker sem jaz se studentka … Takrat ko sva kupovala hisko, sva muslila le na to, da kupiva…sedaj pa naju zanima, kaj bi se zgodilo v primetu njegove smrti?( ima namrec sluzbo, ki je zelo zivljensko rizicna-elektro). ??? Jaz in moj oce sva potoka. Kdo pa bi v primeru partnerheva smrti dedovsl??? Jaz in moj oce (ki sva poroka) ali partnerjeva druzina (starsi, bratje, sestre(???
Dedovanje in poroštvo pri kreditu sta dva popolnoma različna pojma. Najprej eno vprašanje – na koga je pisana hiša? Nanj ali na vaju oba?
Deduje se po Zakonu o dedovanju – po oporoki, če je, oziroma po zakonu. Po zakonu deduješ ti kot njegov izvenzakonski partner – lahko bi se zgodilo, da bi morala dokazovati izvenzakonsko skupnost. Poroštvo pri kreditu nima s tem nič, tvoj oče pa po zakonu v nobenem primeru ni njegov dedič, razen če bi fant napisal oporoko, s katero bi vse svoje premoženje zapustil njemu. Če bi fant umrl, bi sicer ti in oče bila dolžna še odplačevati kredit naprej kot poroka, odvisno tudi od tega, kako bi se dogovorili z banko. Dedujejo pa se tako njegovo premoženje (torej tudi kakšen denar, avto ipd) kot dolgovi (vse, kar je dolžan komurkoli). Tisti, ki bi podedoval hišo, bi podedoval tudi dolg, torej kredit. Če bi torej oče moral v vmesnem času odplačevati kredit, bi lahko potem to terjal od dedičev. Ne vem sicer, kako si ti lahko porok, če nisi imela prihodkov.
Porok je oseba, ki je dolžna odplačevati kredit, če ga kreditojemalec ne more. Če bi torej fant izgubil službo in ne odplačeval več kredita, bi se usedli na plačo tvojega očeta oziroma tvojo. Deduje se pa ne glede na to po zakonu oziroma na podlagi oporoke, če ta obstaja. Tako tudi npr pooblaščenec na banki, če ni dedič, pač ne deduje premoženja na banki.
Če je hiša pisana pol nanj in pol nate, se deduje le njegova polovica hiše, ker je pol že tvoje. Lahko ti zahtevaš še izločitev svojega dela skupnega premoženja, če to ni uradno urejeno, da bi se torej ne glede na to, da je v zemljiško knjigo vpisan le on kot lastnik, bi lahko ti zahtevala in dokazovala, da je polovica tvoja in se tvoj del ne bi dedoval. Je pa odvisno tudi od tega, kdo sedaj odplačuje kredit – le on ali mogoče vsak en del.
Upam, da je približno razumljivo:) Je pa težko odgovoriti popolno, ker nisi podala vseh informacij in ker nekaterih pojmov ne poznaš dovolj. Mogoče je fant ob kreditu sklenil tudi kakšno življenjsko zavarovanje in se banka potem poplača iz zavarovalnine in dolgov ni več oziroma so zmanjšani za tisti del.
Poglejta malo v pogodbo, kako je napisano. Mogoče povprašajta tudi na banki, kako je v takšnih primerih. Tukaj na forumu na daleč s premalo informacijami in nepoznavanjem dejanskega stanja je res težko dati zadovoljiv odgovor.
Kot popravek mojega in zgornjega posta – če še nimata otrok, deduješ ti kot njegov izvenzakonski partner in njegovi starši, vsak polovico. Bratje in sestre pridejo v poštev, če so njegovi starši že pokojni. Če imata vidva otroke, si dedič ti in otroci, vsak do enakega deleža. To je dedovanje po zakonu, če obstaja oporoka, se deduje po njej.
Predlog bi bil, da on napiše oporoko, s katero določi svoje dediče. Oporoka mora biti lastnoročna in podpisana, lahko pa greste tudi do odvetnika ali notarja. Ni je treba, lahko pa jo deponirate na sodišču. Velja torej, da velja doma lastnoročno (ne z računalnikom!) napisana oporoka.
V nasprotnem primeru pripada (vsaj) četrtina hiše njegovim staršem.
Forum je zaprt za komentiranje.