izpitna vožnja
Morda se vam bo zdelo smešno, ampak pri mojih 30-tih letih šele sedaj opravljam vozniški izpit. Nekako ga nisem potrebovala prej, venomer sem to prelagala. In sedaj sem se odločila , da je skrajni čas da se vam še jaz pridružim na cesti.
Slišala sem že veliko štorij na račun izpitne vožnje. Vsak ima svojo. In me zanima pri vas, kakšne so bile izpitne vožnje, kolikšna trema, je bilo težko?
Smešno, drugače sem v življenju uspešna, samozavestna….ampak tega me je pa resnično strah. Mož se mi smeji in me tolaži.:))
Sej res ni tak hudo! Te tolaži, če ti rečem, da se boš vozit učila šele po tem?
Moja izpitna je bila katastrofa! Ko je inštruktorica vidla, koga mam se je kuja za glavo primla. Pometo ji je vse kandidate razn 1-ga, pa še na njega je hrulo, čeprav je tip vozo brezhibno. Zamerla sem se mu prvo minuto, ko me je vprasal kam bi peljala. Rekla sem da vseeno. Pa je reko peljite proti domu, pa sem mu bleknila, da nima smisla, da sem tak blizu doma. Pol sem se nekaj kvakala, da mi je instruktorca rekla, da naj se raje na voznjo koncentriram. Avto sem obrnila pri sosedih na dvoriscu! Se sreca da v prvo, ker bi cel zastoj nardila (doma smo ob glavni cest), na zaviralnem pasu na avtocest sem se spet zasaltala. Namesto v 4 sem ga v 2 dala, sem pa se pravi cas opazla in zamenjala. Povozla sem zadni meter polne crte (na dvopasovnici, ko menjavas pas), pa namesto po bliznjici po makedamu sem peljala okoli po asvaltu. Reko mi je, da so avti narjeni tako, da jih tut 5m makedama ne skodi. Se danes ne vem kako, a nardila sem v prvo.
Ata me je htel potolazit, ko sem cela boga prisla domov, da tisti, ko nardijo prvic tak niso pravi vozniki. (Sam je delal 2x, s tem, da je prvič tega ko ga je ocenjeval vrgo z avta, ker ga je vrgo, ces da je nekje spregledal kolesarja. Ko je izpit delal 2gič je imel spet tega tipa. Po koncani vozni je ostal v avtu inštruktor, ateja je poslal iz avta, natulo inštruktora, fotru pa le vljudno pozdravo).
Spomnim pa se, ko sem prvič sama v avtu, želela menjat vozni pas, ker sem morala zavit levo, da bi prišla domov, v 2 križišču od tistega, ki mi je bilo izvozno obupala in zavila desno ter se odrog riti po 20km obvozu pripeljala domov. Se zgodi!
Lp, Sara
Hehe
Prvič? Izsilla sem nekega voznika, na eni tako stranski cesti, po kateri resnično nisem pričakovala avtomobila…
Drugič? Celo naredila.. KLjub temu,da sem en ovinek sredi ene vasi namesto z drugo speljala s četrto, na enosmerni ulici, po kateri so bili na eni strani parkirani avtomobili na drugi pa je viselo drevje , sem popbrala pol vej s sabo…
AJa pa še na začetku v križišču.. nisem bila na prednostni, vendar sem hotela, kar zapeljat čez križišče, je malo manjkalo pa bi padla…
Prvič trema za znort. Pozabil sem se privezat z varnostnim pasom. Na križišču čakam pa opazim, da se nisem privezal. Se privežem pa se pas izstakne, tako sem se moral še enkrat. Dvakrat “prevozu” stop znak. V bistvu jih nisem čist prevozu ampak se kolesa niso čist ustavla. Tip iz komisije mi je rekel, da sicer vozim tko kot on privat , ampak na izpitni vožnji moraš pa vozit po predpisih. Inštruktor me je nadrl, ker je pričakoval, da bom od šestih njegovih kandidatov samo jas naredil, v resnici je blo čisto obratno, osatlih pet je naredilo jas pa ne. Drugič pa brez napake. Tudi mene je fotr tolažu, da najboljši ne naredijo v prvo. Drugače pa še nisem povzroču nesreče, vozim pa že 11 let, vsak dan 160 km v službo in domov
Letos, 1.6. bo 12 let, kar imam vozniški. Komaj sem šla čez 18, že so potekale ”mrzlične” priprave. In naredila v PRVO. Uf, je bil žur. Klapa so bli v šoli pr angli, jaz pa vozila. In padal dež, *** mu, nikoli med inštrukcijami ni padal (aja, imela sem 22 ur – za takratne cajte ful malo; ma sem imela doma eno zgurano 128 in brata in očeta, s katerimi smo prevozili vse poti kar jih je blo okoli naše vasi ;-))
Nabrala sem si 22 točk (čez 25 padeš), ker sem bla zaradi dežja živčna. Komisija mi je naštel vse grehe od Adama naprej, tako, da sem ćez izpit že nrdila križ in se vidla, kako ponavljam. A potem mi reče ”No, gospodična, pa srečno vožnjo” – čez 20 minut sem bla že na upravni enoti, kjer sem dobila rožnato potrdilce – vozniški izpit.
Hi, hi, za korajžo – moja teta ga je nardila pri 63 letih (sicer v 5-o, ma ga je!)
Drži se.
Ojla vsem skupaj. Res sem komaj začela ( 6 ur vožnje), ampak mi kar dobro gre. Imam veliko željo in komaj čakam na tisto potrdilo – vozniški izpit.:)) Vse skupaj je uredu – če le nebi že sedaj imela tako strašansko tremo in strah pred izpitno vožnjo…..Ampak vseeno, šla bom do konca…
In potem obvezno pod tale post poročala kako se je odvila moja izpitna vožnja. Ne glede na rezultat. :))))
Jaz tudi v drugo. Prvič me je vprašal kam bi peljala in sem rekla proti domu, nakar sem pozabila it na avtocesto in sem se peljala v Miklavž. Tam pa sem skoraj šlepera povozla, inštruktor mi je zasukal volan in že takoj sem obrnila in peljala na izpitni center. Drugič pa na hitri cesti namesto v peto v tretjo prestavo, vozla sem po celem MB, v vseh enosmernih ulicah, enakovrednih križiščih, obračala na nabito polnem parkplacu, obup. Malo prehitro sem vozla, ker seveda nisem znakov vidla, pa enemu stricu sem prednost vzela, s tem, da tudi njemu ni bilo jasno kdo ima prednost in se je skoraj ustavil in sem pač peljala. Vozla sem celih 45 minut in na koncu – opravila. Trema pa tudi naredi svoje. Ne jej nobenih tablet raje zmaži čokolado pred izpitno, čokolada pomirja.
Veliko sreče ti želim!
ina.
Heheh, naredila v prvo…edina v familiji…pa ceprav so z mano vred vsi mislili, da sem najvecji stor za volanom… Zivcna sem bila za crknit. Pozabila izklopit zmigavc ..sele ko je moj instruktor nekam zivcno tolkel s kulijem, mi je potegnilo, da bo nekaj narobe… Vozila celo uro…ceprav so vsi rekli, da gre hitreje… Prevozila vse enosmerke, “grozljiva” krizisca, obvoznico…parkirat vzratno, bocno…uf.
Na koncu je tisti tip rekel, da je dovolj…da bom kar dobra voznica za otroke odpeljat v vrtec in domov…grrr. Evo, pa sem potem nabirala kilometre…ja, res je, tapravega sofiranja se ucis sele, ko si sam v avtu… In prevozila celo Evropo. Ha, prav rada bi sla tistemu macistu povedat, da je iz mene zrasla veliko boljsa soferka, kot me je opredelil…
Ja, malena…kar pogumno… Pa cokoladka res pomaga…Srecno!!! S.
Nimaš se kej bat, prej spij eno kavo, pa ne pozabit globok dihat. Men se je zarad živčnosti noga tresla, tko da sm komi vozila, ker nisem mogla obdržat noge na sklopki! Ampak sem nardila v prvo. Ko se prijavljaš na glavno morš pazit, da se prijaviš zjutraj okoli 10-ih. Takrat so najbolš volje. Pa ne nobenga izsilt, to morš res pazt + NUJNO VOZI počasi, če to upoštevaš maš pol manj možnosti, da kej zaj….
Želim ti velik sreče.
Pri začetni izpitni vožnji je prisotna rahla nervoza pred neznanim, zato bosta z inštruktorjem verjetno pričela prakticirati na varnem praznem parkirišču, potem po osamljenih vaških poteh in šele kasneje po cestah s prometom. Ergo lahko ostaneš popolnoma brez skrbi, ker bo inštruktor imel vso stvar v rokah presoje tvojih zmogljivosti.
Jaz sem stara 23 let, pa ga še nimam, zadnjič sem imela izpitno vožnjo, pa sem padla, imam pa 44 ur prevoženih, pa izpit za motor mam že ene 7 let, pa z motorjem naredim povprečno 15k kilometrov na sezono, razen lani… 0… Sem pa ful jezna, ker je en mulo k nima pojma naredil pa v prvo z 21 urami, pa še fotr mu je vse plačal, jst pa ne sam da nism nardila izpita, še bankrotirala sem zraven. Spet bo trajalo ene pol leta, da grem drugič delat.
Zakaj bi bilo pa smešno. Očitno prej ni bilo potrebe ali možnosti za to. Jaz sem delala izpit za motor, ko sem bila starejša kot ti. Zato kar korajžno. Če ne bo šlo prvič, bo pa drugič oz. tretjič ali četrtič. Pred izpitno vožnjo vzemi kakšen persenček, pa bo lažje, saj boš imela sigurno tremo, tako kot smo jo imeli vsi. Srečno!
še ene fore za vzpodbudo sem se spomnila. Ena sošolka je ko je prvič delala izpit morala parkirat vzvratno bočno Med neko steno od garaže, pa nek avto. Prvič ja je brez problema spravla not ( je pa pozabla baje je neko pravilo 1m… to naj ti inštruktor pove, da ne bom kaj kriva!) No in tip ji je reko, da naj parkira tak ko so jo učili. Pol jo je pa tak s tira vrgo, da je podrla steno od garaže, pa od sile še v rikverc dala in tresnila še avto zadaj. Čez mesec dni je nardila izpit in vozi že 4 leta brez zapletov.
Samo ne se pustit zmest. Onega zadi je vsaj tak starh ko tebe 🙂
“Nekaj gnilega je v “….izpitnem centru za voznike motornih vozil
na Roški cesti v Ljubljani. Obstaja domneva, da imajo ocenjevalci
tega centra za posamezne avtošole različne kriterije ocenjevanja
in, da je pri njihovem ocenjevanju vse preveč prisotna njihova
samovolja, samovšečnost in aroganca. To seveda dodatno poveča
psihično napetost kandidatov. Baje tudi različne zamere vplivajo
na ocenjevanje.
Kako so evidentirane in dokumentirane izpitne vožnje?
Kdo jih preverja?
Kakšen je nadzor?
Kako je vključena inšpekcija?
Pravijo,da ne potrebujejo kontrole in nadzora.
Za vsako dejavnost brez nadzora velja, da je njena kakovost vprašljiva.
Kakšno izobrazbo in kvalifikacijo imajo omenjeni ocenjevalci?
Imajo tudi kaj psihološkega in pedagoškega znanja?
Ocenjevalec se ne predstavi kandidatu.
Kandidati ne vidijo zapiskov izpitnih voženj, kaj šele, da bi bili deležni
kratke analize vožnje pogovora in kakšnega nasveta.
Dana je tudi možnost, da se zapisnik o izpitni vožnji pozneje “popravi”, prikroji …
Inštruktorji so verjetno preveč v senci ocenjevalcev.
Poleg strokovnosti naj bi bila osnova ocenjevanja POŠTENOST in PRAVIČNOST.
To je naravni zakon.
Dobro bi bilo, da o tem premisli direktor centra gospod Bogomir Polajnar.
In kakšno vlogo ima pri tem pristojno ministrstvo?
E.F,univ.dipl.inž.pedagoški svetnik
Forum je zaprt za komentiranje.