Italijanske popačenke v naših narečjih

Adio se v Italijanščini praviloma reče takrat, ko odideš nekam za dlje časa oz. se s človekom, ki ti je to rekel npr. ne boš videl vsaj pol leta. Enako velja za Slovenski prevod “Z bogom”. Mi smo ta “adijo” malo preveč lahkotno posvojili.

Potem še ena beseda ki se uporablja tako v Slovenščini kot v Italijanščini v približno istem kontekstu kot mašilo je “daj” ali “dai” pa mašilo “ma”.

šalša – paradižnikova omaka
rabete – rdeča pesa

Adio se v Italijanščini praviloma reče takrat, ko odideš nekam za dlje časa oz. se s človekom, ki ti je to rekel npr. ne boš videl vsaj pol leta. Enako velja za Slovenski prevod “Z bogom”. Mi smo ta “adijo” malo preveč lahkotno posvojili.

Potem še ena beseda ki se uporablja tako v Slovenščini kot v Italijanščini v približno istem kontekstu kot mašilo je “daj” ali “dai” pa mašilo “ma”.
[/quote]

Opravičujem se. Pozdrav se napiše “zbogom” in ne “Z bogom”.

tole pa mene tud na obrate vrže 🙂
mi ni jasno, kje se je skotilo tole SE VIDJAMO – temu niti popačenka ne moremo reč, je kar neznanje. Nekdo se je delal frajerja, pa mu ni ratalo.

Palazzo, karta, avtobus, bimbo (dojenček)…

Adio se v Italijanščini praviloma reče takrat, ko odideš nekam za dlje časa oz. se s človekom, ki ti je to rekel npr. ne boš videl vsaj pol leta. Enako velja za Slovenski prevod “Z bogom”. Mi smo ta “adijo” malo preveč lahkotno posvojili.

Potem še ena beseda ki se uporablja tako v Slovenščini kot v Italijanščini v približno istem kontekstu kot mašilo je “daj” ali “dai” pa mašilo “ma”.
[/quote]

Kako reče na zlati lisici Slovenski trener Ilki Štuhec ko štarta. ” Daj, daj daj” Kako reče Italijanski. ” Dai, dai, dai” :))

He he, to praviš ti, ki si na govornem področju z veliko italijanskega vpliva. Meni je veliko bližje nemščina. In dejansko ves preostali del Slovenije uporablja precej več nemških popačenk kot pa italijanskih. Samo ene par je teh, danes bolj univerzalnih, vse ostale so precej lokalno omejene. Od Ljubljane naprej proti vzhodu praktično ni več italijanskega vpliva.

Ja. Kaj šele, ko začneš o zelenjavi govoriti 😂
ma ti vješ kej je šelin, pej vrzuote, finokio, česnik?
[/quote]
ooo, replika ima primorske korenine….

sicer pa, karjola, žlafadur, lomar, kavoli, pavaron…….gremo lahko v nedogled.

kontent – zadovoljen
basta – dovolj
beštija – pošast
kompanija – družba
mižerija – revščina
šjora – gospa
oštarija, kantina – gostilna
oštir – gostilničar

Očala – Occhialli
Fižol – faggioli
Gvant – guanti (pri nas je to narečno obleka, v Italiji so to rokavice)
Polenta – polenta

Po moje bi se mal moral specializirat. Recimo izrazi za hrano: Fađoli, pomidori, ošokolo, ombolo, verzote, malancane, karote, …
Al pa še bolj, meso zelenjava…
Pa potem prostori, prevozna sredstava, kletvice, oblačila…

Iz italijanščine oz. latinščine se na hitro spomnim še:

sigurno – nedvomno, zagotovo (izvorno securo)
skleda oz. skodela – posoda (izvorno scutella – posodica)

Scuola – šola
Universita – univerza
Ora – ura
Studente – študent
Facolta – fakulteta

Madona pol slovenščine je popačene italijanšcine ali latinščine, druga polovica pa nemščine hahaha Bolje da ne vrtamo več.

Bi rekla da je nemška beseda-Gorenjska, ker sem jo prej uporabljala kot ajmar v Lj.

V Lj je kremenateljc, sev.Primorska pa kotoleto.

tamburo – dobesedno boben; kot kletvica pa zabit
štronco – kreten
putana – prostitutka
mona – ženski spolni organ
kaco – moški spolni organ
šemo – norec

Besede, ki izginjajo: Primorsko – slovenski slovar
b’luota – večji kamen; Umrl je potem ko se je nanj zvalila b’luota in ga hudo poškodovala.
bandera – zastava; Mahaj s to bandero, porko dio.
b’ndima – trgatev; B’ndima je bila vedno priložnost za fuk v brajdi.
b’rigla – večja posoda (ljubkovalno se uporablja tudi za poimenovanje moškega vampa); Dej prinesi že enkrat to svojo b’riglo sem.
b’rufa – pretep, ravs; Dej mi mir, porko dio, kej drugače bo b’rufa!
b’dn – velika kad, v katero se zmečka grozdje; Že dolgo je sanjaril o seksu v b’dnu.
bečk – majhen buč; Spila sta en bečk vina.
betula – gostilna; Kako cajt hitro laufa, to človek narbul spozna, k’dr zopre se betula.
bljek – zakrpa (zablekati – zakrpati); Nona mu je zablekala hlače z zelo nobel bljekom.
bojetlca – čuk; Pred spanjem je rad poslušal zvoke bojetlce, ki so prihajali iz gozda.
b’kau – nočna posoda; Še dobro, da je bil b’kau prazen, ko je sredi noči po nesreči stopil vanj.
b’rjač – dvorišče; Maščeval se mu je za sodomirano ženo in mu na b’rjač zlil celo cisterno gnojnice
buot – krat; Še en buot se mi zlaži pa ti bom dal eno na gobec.
brancolet – zapestnica; Za rojstni dan ji je kupil bakren brancolet.

brentač – posoda za grozdje; S trte gre v brentač, potem v w’rnco in skozi mastilnico v b’dn.
brgešine – moške spodnje hlače (ženska emancipacija je dosegla, da so sedaj to tudi ženske spodnje hlačke); Posrane brgešine je vrgel kar čez okno.
britva – žepni nož; Z britvo mu je prerezal vrat.
b’rj’h – strmina, v prenesenem pomenu tudi vinograd; Že navsezgodaj so šli v b’rjeh, saj jih je čakalo veliko dela.
brjuon – ploh; Brjon je padel nanj in mu zlomil tri rebra.
brvinc – mravlja; Je priden kot brvinc porko dio.
b’tjega – trgovina (v prosti rabi tudi fršlus); Je pozabil it v b’tjegu, zato so cel vikend morali jesti star kruh.
b’tuon – gumb; Na srajci manjka en b’tuon.
c’bada – brca; Še enkrat se mi zlaži pa dobiš tako c’bado porko dio.
cinglca – gugalnica; Na cinglci si je ožulil rit.
cmok – klofuta; Ne me zajebavat, ker ti bom dal en cmok, porko dio.
cuka – buča; V roke je vzel kij in mu raztreščil cuko.
cukr – sladkor; Nagnjen je bil k temu, da mu je hitro padel cukr v krvi.
cviba – rozina; Ko enkrat poskusiš cvibu, grozdja še pogledaš ne več.
čefit – strop; V kuhinji bo treba na novo pobarvati čefit.
*činče (črešnje) – češnje; Na puomlad u Brdih ne zorijo samo črešnje.
*čjesnik – česen; Solato si je rad zabelil tudi s čjesnikom.
čula (tudi čok) – drevesni panj; Pred spanjem je na ogenj vrgel še eno čulo, da se žena ponoči ne bi prehladila.
f’cou – žepni robec (tudi ženska ruta); V žepu je tičal zlepljen f’cou, poln posušenih smrkljev.
f’diga – utrudljivo delo; Seks zna bit taka f’diga, še posebej če je baba grda.
fingrot – naprstnik; Še dobro da je imela fingrot, ker bi se sicer med šivanjem zbodla z iglo.
firtoh – predpasnik; Firtoh je bil ves krvav od zadnjega zakola.
flafot – ptičje krilo; Dej vrzi še dva flafota na roštilj.
flok – okrasni trak; V laseh je nosila flok.
f’ndač – kavna usedlina; U kavi je blo preveč f’ndača, zato je popizdil.
fouč – krivec, vrsta noža (nepogrešljiv, še posebej med b’ndimo); Kadarkoli je kam šel, zmeraj je s sabo fouč vzel, ker nikoli ni vedel kdaj mu zna priti prav.
foučuola – vrsta sekire za odstranjevanje vej; Med delom v meji ga je ponesreči usekal po glavi s foučuolo.
fraska – veja; Je dobil s frasko po frisu in si izbil dva zoba.
frdj’rbati – uničiti; Neroden padec mu je popolnoma frdjerbal koleno.
*fršlus – zadrga; Na brzino je odpel fršlus na hlačah, iz njih potegnil svojega junaka ter živalsko pofukal deklo.
frštan – vrsta blaga;Grungerji so vsi po vrsti radi nosili frštanaste srajce.
fuodra – podloga; Ko je prekrižala noge, je bilo moč videti fuodro njenega krila.
*gank – balkon, ponavadi s stopniščem in se razteza vzdolž hiše; Na ganku je stala in vaške mladce vabila v svojo izbo.
*glaž – kozarec, ponavadi steklen; Prelestna točajka, prinesite mi še en glaž vina, pizda ti materna.
*glažowna – steklo, steklovina, črepinje; Tulil je od bolečine, ker je z boso nogo je stopu na glažownu.
glih – ravno; Si prišel glih prav, je meso že pečeno.
globonica – brezno; Zaklal je očeta in truplo odvrgel v bližnjo globonico.
gonišče – ognjišče (domnevamo lahko, da so predniki svoje potomce ustvarjali raje na toplem); Ker je bil mraz, sta se pozimi gonila kar ob gonišču.
grganja – rebula; Pizda, je bila dobra ta grganja.
guzni – naramnice; Zaradi počenih guznov so mu padle hlače in razkrile usrane brgešine.
gvant – moška obleka; Z novo plačo si je kupil gvant.
jopa – moški suknjič; Oblekel si je jopo in stekel v mraz.
j’rmolina – marelica; Mama je skuhala marmelado iz j’rmolin.
jung’lca – gugalnica; Junglca je bila njegova najljubša igrača iz otroštva, čeprav si je na njej večkrat razfukal glavo.
juorjewka – narcisa; Pizda jim materna italijanska, ko pridejo spomladi na Kras krast juorjewke.
kajba – zajčnik; V jezi mu je razbil kajbo.
kalavnik – vedro za vodo iz vodnjaka; Žejen kot je bil je, spil cel kalavnik vode.
kalcete – nogavice; Njegove kalcete smrdijo ko svinja.
kalona – obok, najbolj znane so kalone kot vhod na kraški borjač ali pa začasne kalone iz brinja ob wohceti (lahko portabile); Ko so končali k’luonu so se napili in najedli kot prasci.
kašča – podstrešje; Zrak je zasmradilo, na podstrešju gnijoče truplo.
*k’min – dimnik; Bližala se je zima, zato se je iz k’minow na strehah že lepo kadilo.
k’ndrjega – stol; S k’ndrjego ga je tako treščil po hrbtu, da se še pol ure ni pobral.

k’ndrjega
k’puot – zimski plašč; Mož v k’puotu je oprezal za dečki na šolskem dvorišču.
k’struola – pekač; Vsi so ga debelo gledali, ko je kupoval nov računalnik z DVD k’struolu.
k’žin – kaos, težave; Z babami je zmerej k’žin.
ketnce – verižica; Od ljubimca je v dobila zlate ketnce.
kočjeta – otroška posteljica; V kočjeti je ležal otrok, čigar plenice bi moral nekdo nujno zamenjati.
kodumarji – kumare; Za večerjo je pojedel polno skledo kodumarjev s česnom in jogurtom.
*kombineža – spalna srajca ali žensko spodnje perilo; Rada je postopala po ganku v svoji novi kombineži in rajcala hlapce.
*konotera – majica brez rokavov, pogosto mišljena kot spodnja majica; V svoji tesno oprijeti konoteri je delovala zelo pofukljivo.
*koreta – podobno kot puodu (glej nižje), ciza, voziček na dveh kolesih; Nono je naložu mularijo na koreto in jih peljal po vasi.
kotenina – platno; Kotenina, kupljena v Trstu je bila zelo dobre kvalitete.
kotolin – spodnje krilo; Med seksom mu je bil močno v napoto njen kotolin.
koun’t – preklinjati; Ne toliko koun’t porko dio.
kout’r – prešita odeja; Zeblo ga je kot prasca in zato se je zavil v kouter.
koutuon – hišni vogal; Za koutuonom ga je čakalo presenečenje – jezni sin s sekiro v roki.
koutrine – zavese; Čeprav so bile koutrine zastrte, ju je vseeno uspel opazovati med seksom.
k’rjola – samokolnica; Naložil je truplo v k’rjolo in ga odpeljal v gozd.
kuča – pasja uta; Pojdi v kuču pes neumni.
kuorc – strešnik; Burja je s strehe pobrala vse kuorce.
l’mbrjena – dežnik; Tako je bil jezen, da bi mu najraje zaril l’mbrjeno v rit, jo odprl in potegnil ven.
lejpk – telovnik; Njegov lejpk ni bil še nikoli opran.
lezani – rezanci; Župa brez lezanov ni nobeni stvari podobna.
ličk – lijak; Inteligenten kot je bil, je pri pretakanju šnopca v flaše uporabil ličk.
linda – napušč; Pred dežjem sta se zatekla pod sosedovo lindo in pokadila en joint.
*ljedih – samski stan; Ker je bila ljedih, se je mirne vesti fukarila naokoli.
ljempa – nahrbtna škropilnica (lahko tudi moški vamp); V vasi samo še on uporablja ljempo.
omandlevati – želeti si, občudovati kaj; Že dolgo omandleva sosedovo hčer.
oštraija – gostilna, torej betula; Cel dan visi po oštarijah.
*pataf – klofuta, udarec z roko; Na plesišču si jo je drznil prijeti za mednožje in takoj kasiral pataf.
peglati – likati; A ravno zdaj moraš peglat porko dio!
petjot – vino iz tropin z dodano vodo in sladkorjem; S kislimi nasmehi so pohvalili njegovo kletarstvo in po grlu zlili petjot, ki ga je ponosno postavil na mizo.
pj’tlr – berač; Obleči kaj drugega ker izgledaš kot en pjetl’r.
pjewcati – cepiti; To sadiko od jablane je treba še pj’vcat.
p’kuon – kramp; Pokončal ga je z enim samim udarcem s p’kuonam po glavi.
plahta – deka; Truplo je zavil v plahto in ga odvrgel v reko.
pl’njet – opečnata podlaga za korce; Med gradnjo se je tako razjezil, da je očetu vrgel planet na glavo.
plata – plošča na štedilniku (bolj moderni to besedo uporabljajo v kontekstu glasbenih izdelkov); Na plati se je pekel kostanj.
puodu – ciza, voziček na dveh kolesih; Ko smo bili majhni nas je vozil na njegovem podjelu.
polentar – kuhalnica za polento; Ker je ni ubogal, je dobil s polentarjem po riti.
poli – potem; In poli se je zbudil.
poropet – ograja na stopnišču; Med hojo po stopnicah se je vedno oprijela poropeta, ker se je bala za svoj zrahljani kolk.
pouštr – vzglavnik; Sploh ne morem spat, ker imam v pizdi pouštr.
poveruon – paprika; K čevapčičem so seveda prijali pečeni poveroni.

powodnik – kanal; Na poti domov se je pijan zvrnil v odprt powodnik.
p’renglihi – približno; Koliko vas je bilo? Ne vem. Daj povej vsaj p’renglihi.
pruogla – past; Toliko časa se je zajebaval, dokler ni stopil v pruoglo.
pržuon – zapor; Ubil je že vsaj pet ljudi, pa še ni šel v pržuon.
pulver – smodnik; Pulver se je vžgal prej kot je mislil.
puna – stisnjena pest; A bi rad dobil po gobcu s puno porko dio!?!
puompa – vodna črpalka, v prosti rabi tudi zračna tlačilka; Poskušala sta več let, potem pa jo je poštar napuompal v prvem šusu.
r’buota – zastonjsko delo; Na r’buotu si opral avto… spet pada dež.
rajhanje – ometavanje (rajhati – ometavati); Za rajhanje so najeli strokovnjake.
r’nčelica – nekaj podobnega foučuoli
renkin – uhani; V ušesu je imela renkin.
r’monika – harmonika; Dej ugasni tisto r’moniko, da te ne ubijem.
robotin – zakovica, net; Oni panker je poln robotionov.
rogačka – vrtno orodje, velika motika z dvema rogovoma; V roke je vzel rogačko in se potihoma prikradel v sodedovo spalnico.
ruožje – obrezane rozge trte (odlično za zanetit, če je suho); Ko sta obrezala trte, sta ruožje zmetala na kup in ga zažgala.
s’puon – velika šapa (glej spodaj); Če cel mota stistim s’puonom okoli trt.
smukvice – jagode; Soseda je kobajagi alergična na smukvice.
stuort od men – prikrajšati si; Vsak dan spije liter ali dva žganja in kljub hudi cirozi jeter si noče stuort od men.
šaldu – zelo; Šaldu mu je bilo žal da je ubil lastnega brata.
šapa – vrtno orodje, mutant lopate; Šele ko je videl kako pes koplje luknjo, je razumel na kakšen način deluje šapa.
šj’frca – zajemalka; S šj’farco je nalila župo v krožnike.
šk’bel – nočna omarica; Na šk’belu je za vsak slučaj vedno imela pripravljen vibrator.
šk’labuon – metlica iz sirka; Bila je tako zanemarjena, da je njena pizda izgledala kot šk’labuon.
šk’nt – varnostna zaponka; Ker je bil pravi panker, je obvezno moral nositi šk’nt.
šk’vacjera – smetišnica (tudi priključek na traktorju); Iznajdljiv kot je bil, je sneg z avta očistil kar s šk’vacjero.
škržežuobka – regrat; Zraven krompirja s klobaso je jedel okisano škržežuobku.
škura – polkno; Veter je celo noč loputal s škuro.
šp’gjete – vezalke; Iz čevljev si je potegnil šp’gjete in hladnokrvno zadavil sina.
špampet – končnica postelje; Na špampetu si je razbil lobanjo.
špargert – štedilnik; Še dobro da imamo špargert, ker bi drugače že popizdil.
špeck’minar – dimnikar, (tudi tisti ki tožari); Je prišel špeck’minar.
špinel – marihuanina cigareta, joint; Med šolskim odmorom je rad skadil kak špinel.
špinja – pipa za vodo; Vodo je pil kar iz špine.
špuotati se (tudi: zašpotavati) – rogati se, zasmehovati; Ne se špuotat svojemu bratu, poglej ga reveža kako je grd. Zaveži mu raje zrezek okrog vratu, da se bo vsaj pes hotel igrati z njim.
štemati se – ljubiti se; Ona dva se štemasta kot prasca.
štj’rna – vodnjak, vodno zajetje; Razmišljal je, da bi sosedovo truplo odvrgel v štj’rno, a se je še zadnji hip premislil, saj se je bal, da bi s tem okužil pitno vodo, od katere je bilo odvisno preživetje njegove družine.
*štikadent – zobotrebec; S štikadentom med zobmi se je sam sebi zdel zelo seksi.
štimati – urejati; Ne se toliko štimat, ker bova spet prišla zadnja.
štokviš – polenovka; Ob pogledu na štokviš se je spomnila na zadnjo seksualno izkušnjo in skoraj bruhala.
štrmac – ‘blazina’ za na posteljo, kot nadomestilo ali nadgradnja jogija; V času, ko še ni bilo jogijev, so ljudje spali na štrmacih.
šuolni – čevlji; Novi šuolni so se podali novemu gvantu.
*šuoštar – čevljar; Naš nono je bil dolga leta šuoštar in je vaščanom popraulou šuolne.
šušta – vzmet (tudi zadrga); Zlomila se je šušta.
tokvin – denarnica; Na vlaku je pozabil tokvin.
tov’lč – prtiček; Na kolena si je dal tov’lč da mu niso drobtine od sendviča mazale novih hlač.
trščak – koruza; Za kosilo so jedli kuhan trščak.
vahti – dan mrtvih; Kam gremo letos za vahti?
vahtnca – krizantema; V vazi na grobu so venele vahtnce.
vancati – ostati (npr. pri jedi); A ti je kaj vancalo od moke, ki sem ti jo posodila?
vencel – vozel (zavenclati – zavozlati); Že več kot en teden ni šel srat in imel je občutek, kot bi se mu zavenclala čreva.
w’dešnik – zračnik; Hvala bogu za w’dešnik.
w’rnca – večja posoda za zbiranje grozdja med trgatvijo; En cajt so se zajebavali preden so naložili vse w’rnce na traktor.
žagon – žaga z dvema ročema; Poprijela sta za žagon in pričela žagati trupla, ki so že kar nekaj časa trohnela na kupu.
žajfa – milo; Milo za žajfo.
žehtnca – vedro za pranje perila; V žehtnci je oprala okrvavljen predpasnik.
žepca – žolca; Za veliko noč so vsako leto skuhali žepcu.
žjeg’n – pokopališče; Si nesel frišne rože na žjeg’n?
žl’f’duor – vrtna ročna škropilnica, zalivalnik; Bil je zelo utrujen ker je na vrtno gredo z motovilcem zlil več kot pet žl’f’duorjev.
žlajf – zavora; Žlajfi na kolesu niso držali, zato je padel in si razbil čeljust.
*žlepa – klofuta, udarec z roko; Oče je sina zalotil med kajenjem marihuane ter mu dal tako žlepo, da je za vedno pustil droge.
župa – juha; Župa, ki jo je skuhala žena, je bila za en kurc.

Med temi je kar nekaj nemških – žajfa – die Seife (izgovorjava zajfe), župa – die Suppe (izgovorjava zupe), šoštar, špuotati se,… ogromno 🙂

tole pa mene tud na obrate vrže 🙂
mi ni jasno, kje se je skotilo tole SE VIDJAMO – temu niti popačenka ne moremo reč, je kar neznanje. Nekdo se je delal frajerja, pa mu ni ratalo.
[/quote]

To sem dosedaj slišala govoriti le Ljubljančane. Verjetno so iz “si vede” zmutili v “si vediamo” namesto “ci vediamo” ali pa, ker ne vejo, da se “ci” v italijanščini bere “či”.
V vsakodnevnem govoru jih uporabljam ogromno, poleg že od drugih navedenih: kanton-vogal, fonda-temelj, bala-žoga, kalzete-nogavice, kašetin-predal/zabojček, pikon-kramp, šofit-strop, lašt-tlak, koltel-nož, redžikalce-naramnice, pomidor-paradižnik, borša-torba, karoca-voziček, kalčo-nogomet, barka-ladja, kastrola-lonec, kapot-plašč, divan/poltrona-kavč, bičerin-kozarček, batalja-bitka, džiro-krog (v smislu en krog z npr. kolesom), pantofole-natikači, kazalinga-gospodinja…
Pa seveda še kletvice: putana, porka vaka, dio povero (uporablja se namesto dioporko, da ne žalimo vernih), kaco, testa di kaco, kulo, figa, defičente-pomanjkljiv (v smislu mu manjka v glavi), .. in seveda slavna “mona”.

Kolikor vem, BAJTA OZ BAITA ni italijansko, pač pa staroselsko, furlansko. Ta beseda in še kar nekaj nam podobno domačih se uporablja npr po It. Dolomitih, sploh po manjših zaselkih in gorskih kočah. Je kar nenavadno, ko človek marsikaj razume, ko je tam – pa nima pojma o italijanščini.

Da je 3/4 slovenščine ubistvu skopirane italijanščine ali nemščine

se vidi, da smo kmetavzarski narod, niti besed nimamo svojih 😀

ciao čau čau čau čau čao čao

Baita sem zasledila v it-slo slovarju in sem pač sklepala, da je italijanska :).

Uf, adijo pamet koliko izrazov. MOram pa priznati, da brez prevoda večine res ne razumem. Nekaj malega sem se jih naučila od sošolcev na faksu, ampak večine pa res ne razumem.
Na našem koncu nimamo kaj prida italijanskih besed.

Imamo pa ogromno nemški popačenk. Primorci, a nas zastopite, ko začnemo z našimi popačenkami? Jaz priznam, da vas ne :), kadar gre za te naštete popačenke. MI je pa primorščina izjemno simpatična za poslušat.

Na faksu smo se prav zabavali s temi našimi narečji. Čeprav, ko pa je kak Prekmurec čisto po svoje kaj povedal, tam smo bili pa vsi pečeni: Gorenjci, Dolenci, Primorci…

To sem dosedaj slišala govoriti le Ljubljančane. Verjetno so iz “si vede” zmutili v “si vediamo” namesto “ci vediamo” ali pa, ker ne vejo, da se “ci” v italijanščini bere “či”.
V vsakodnevnem govoru jih uporabljam ogromno, poleg že od drugih navedenih: kanton-vogal, fonda-temelj, bala-žoga, kalzete-nogavice, kašetin-predal/zabojček, pikon-kramp, šofit-strop, lašt-tlak, koltel-nož, redžikalce-naramnice, pomidor-paradižnik, borša-torba, karoca-voziček, kalčo-nogomet, barka-ladja, kastrola-lonec, kapot-plašč, divan/poltrona-kavč, bičerin-kozarček, batalja-bitka, džiro-krog (v smislu en krog z npr. kolesom), pantofole-natikači, kazalinga-gospodinja…
Pa seveda še kletvice: putana, porka vaka, dio povero (uporablja se namesto dioporko, da ne žalimo vernih), kaco, testa di kaco, kulo, figa, defičente-pomanjkljiv (v smislu mu manjka v glavi), .. in seveda slavna “mona”.
[/quote]

redžikalce – niso naramnice ampak tiste podveze, ki držijo gor ženske nogavice (reggi calze)
tirante (tirabudante) – naramnice 🙂

redžikalce – niso naramnice ampak tiste podveze, ki držijo gor ženske nogavice (reggi calze)
tirante (tirabudante) – naramnice 🙂
[/quote]

Imaš prav. V bistvu se nisem mogla spomnit, kako se reče (podvezice, saj res!). V bistvu niso na-ramnice (=na rami), ampak na-ritnice, hehe.

Pa še to sem se spomnila.
Pri nas, pri Solkancih, rečejo namesto “njegov” “suoj”. Kar se precej hecno sliši, ko rečejo, da nekdo gre na svoj pogreb. (suo=v italijanščini njegov).
Aja, pa en kup nesporazumov, ko komu rečem, naj da v fole (prosti tek), naj zavije če (tja), naj neha lomit škatle (dobesedno iz it. non rompi le scattole tj. naj ne teži/nadleguje/najeda), naj pusti stat (lascia stare tj. pusti pri miru).
Betula, bimbo, bambola, ciba, direta, spoza, kaštron, glaž, batiskopa, batimoska, traveta, facolet…ma sej ni konca.

Imaš prav. V bistvu se nisem mogla spomnit, kako se reče (podvezice, saj res!). V bistvu niso na-ramnice (=na rami), ampak na-ritnice, hehe.

Pa še to sem se spomnila.
Pri nas, pri Solkancih, rečejo namesto “njegov” “suoj”. Kar se precej hecno sliši, ko rečejo, da nekdo gre na svoj pogreb. (suo=v italijanščini njegov).
Aja, pa en kup nesporazumov, ko komu rečem, naj da v fole (prosti tek), naj zavije če (tja), naj neha lomit škatle (dobesedno iz it. non rompi le scattole tj. naj ne teži/nadleguje/najeda), naj pusti stat (lascia stare tj. pusti pri miru).
Betula, bimbo, bambola, ciba, direta, spoza, kaštron, glaž, batiskopa, batimoska, traveta, facolet…ma sej ni konca.
[/quote]

alora uporabljaš tudi ‘grdo jabolko vidim’ 🙂