Incident, ki me je res prestrašil

Manjše zlo

VPLIV POSAMEZNIH UKREPOV NA PSIHOLOŠKO STANJE OTROK

NOŠNJA MASK

Identifikacija z masko dolgoročno vodi v krizo identitete. Mlajši kot so otroci, hitreje in močneje se bodo z masko identificirali. Že sedaj so znani primeri, kjer je otrok ob odvzemu maske zapadel v panični jok, saj se je brez pokritega obraza počutili tako razgaljenega kot če bi ga slekli.

Prepoznavanje obrazne mimike je pomemben del čustvenega opismenjevanja.

Zaradi pokrite polovice obraza učiteljev bo otrok razvil patološki odnos do avtoritete: prekomerni konformizem, dehumanizacija, prizadet bo razvoj otrokovega moralnega presojanja.

Prekriti obrazi sovrstnikov predstavljajo oviro v razvoju socialno čustvene inteligentnosti otroka, onemogočijo sočutje in razvoj socialnih veščin, s čimer je prizadeta sposobnost vzpostavljanja psihološke intime ter zdravih medosebnih odnosov. Posledično lahko nastopijo: socialna anksioznost, depresija, občutek osamljenosti, paranoidnost ali pa prekomerna sumničavost, patološko ljubosumje.

Otrokom prve triade, ki imajo težave z učenjem branja, pisanja ali z izgovorjavo, nošenje mask težave potencira ter preprečuje, da bi jih odpravili.

Maska otroku neprestano sporoča, da ni ok, če se izraža. Še več – maska, ki pokriva usta, je neverbalen ukaz za prepoved izražanja in zato povzroča potlačevanje čustev in impulzov, kar se lahko manifestira v obliki najrazličnejše patologije: čustvena zavrtost, anksioznost, panični napadi, acting-out oz. infantilno razbremenjevanje impulzov, hiperaktivnost (ADHD), tiki, vse vrste motenj pozornosti, disleksija, jecljanje, epilepsija, nespečnost …

Iz psihološkega vidika pa je zelo zgovorna tudi simbolna sporočilnost maske. Maska je simbol suženjstva, zato je med sadomazohistično spolno prakso skorajda nepogrešljiv pripomoček.  Suženj/mazohist med sadomazohističnim ritualom zadržuje impulze pod popolno kontrolo in dominanco »sadista« vse dokler le ta s popolno nadvlado prisili mazohista, da se preda nemoči, kar povzroči popolno izgubo kontrole nad sabo in hkratno orgazmično sprostitev impulzov. Tako je prav zaradi nošenja mask pri otrocih pričakovati porast mazohističnih nagnjenj, motenj v kontroli izločanja blata, več otrok bo razvilo t. i. analni karakter (S. Freud), katerega osebnostne značilnosti so ekscesivna natančnost, rigidnost in kompulzivna obsesivnost. Med mladostniki se bo najverjetneje povečalo število tistih s sadomazohističnimi spolnimi nagnjenji.

Otroci so s strani učiteljev (avtoritete) sprejeti le z masko na obrazu, četudi so zdravi. Kot smo spoznali v uvodnem delu, je otrok (za sprejetost s strani njemu pomembnih oseb) pripravljen marsikaj pretrpeti. Tako bo otrok brez upiranja nosil masko, četudi mu bo neprijetno in bo zaradi tega doživljal stisko. Na ta način se nevede ujame v začaran krog čustvene zlorabe, ki v primeru, da ostaja nerazrešena, vodi v zavračanje sebe, nevarno nizko samopodobo, depresijo, samomorilnost …

Z uvedbo neprestanega prisilnega samotestiranja otrok v šoli je obvezno nošenje mask ves čas pouka popolnoma izgubilo smisel in s tem otroke pahnilo v destruktivno doživljanje nemoči. Učitelji pa so (nekateri v strahu pred virusom, spet drugi v strahu pred izgubo službe in obsedeni z nadzorom pri izvajanju ukrepov) povsem izklopili sočutje. Vse skupaj je pripeljalo tako daleč, da otrok nihče več ne vpraša, kako se počutijo pod bremenom teh ukrepov, kaj šele, da bi nudili podporo tistim otrokom, katerih starši so v konfliktu, ker imajo glede protikoronskih ukrepov nasprotna prepričanja ali se zaradi tega ločujejo. Virus Covid-19 je namreč močno prizadel družinsko celico.

Nemo upoštevanje nesmiselnih pravil povzroča izbruhe jeze, občutke nemoči in panične napade, anksioznost, kompulzivno obsesivna vedenja, čustveno zavrtost, eksternalizacijo občutkov krivde, motnje kontrole izločanja, acting-out in druge čustveno-vedenjske probleme, depresijo, suicidalnost, šibko strukturo osebnosti, paranoidnost, border-line.