Imeli bi Cavalier Kinga

V naš dom bi sprejeli psa. Nekako sem se zaljubila v kavalirčke 😉
Prebrala sem že vse živo o njih in me je seveda strah vseh bolezni, ki jih pri tej pasmi ni malo.
Večina jih svetuje, da naj se kupijo z rodovnikom, kar načeloma podpiram. Gnusijo se mi osebki, ki “štepajo” kužke brez papirjev in zdravniškega pregleda, samo za denar. Sploh pri taki pasmi, kjer je toliko težav.

Problem je, ker so rodovniški psi dragi. Ne me sedaj napasti, da pes stane tudi potem. Tega se močno zavedam in nudena mu bo maksimalna oskrba in kvalitetna hrana.

Sedaj imamo mačko 6 let za katero res lepo skrbimo in je prava kraljica 😉 Je samo kvalitetno hrano, redno dobi sredstva proti bolham, parazitom,… Na sploh je to najbolj razvajena mačka na vasi 😉

Gledam po pasjih forumih, kjer prodajajo pse, ki so razstavnih linij in so za nas predragi. Mi ga/jo, ne bi vozili na razstave, imeli bi ga/jo zgolj za ljubljenčka.

Nekje sem zasledila, da vseh kužkov ne uspejo prodati in potem jih morda dajo ceneje? Oziroma, lahko imajo tudi kakšno lepotno napako… A naj kar kličem vsakega vzreditelja?

Žal 1000 eur ne morem kar potegniti iz žepa. Zaljubila sem se v to pasmo in si ne predstavljam, da bi imela kakšnega drugega… Potem raje nič.

Jaz poznam ljudi, ki so dobili rodovniškega psa za pol cene, ker je imel napako, zaradi katere ni bil ne za razstave, še manj za vzrejo. Lahko seveda poskusiš, zakaj pa ne. Ali morda vzameš starejšega kavalirčka, če ga kdo prodaja.
Ali pa začni že danes varčevati, pa magari samo po 50 evrov na mesec, in boš čez eno leto za psa že imela 600 evrov … Če imaš na volj pol kupnine, boš čez eno leto imela tudi celo.
Upam, da se ti bo želja uresničila.

Ta možnost obstaja. Večkrat je v leglu kakšen tak psiček. Sama sem tako dobila kitajsko golo psičko, ker je imela malo krive zobke in kot takšna ni bila več primerna za paritev :-))
Jaz bi na tvojem mestu kar klicala vse vzreditelje, seveda tiste, ki imajo trenutno legla, če imajo kakšnega “takšnega”.

Moja hčerka ima tudi kavalirčka, ki ga je dobila ceneje ker ima samo eno modo, sicer pa se z veliko večino vzrediteljev lahko dogovoriš za plačilo na obroke, iščeš psa ki ima kako lepotno napako, iđčeš mogoče starejšega psa ki se daje v posvojitev obstaja pa možnost solastništva…. Vsekakor kupite psa pri vzreditelju, z rodovnikom in vsemi zdravstvenimi pregledi. Začetni vložek je visok, se pa vsekakor splača

Ko slišim tale stavek, se mi našpičijo ušesa. Ponavadi ga ne slišim od takih, za katere bi tudi ostali rekli enako.

Mešančkov je dovolj zastonj, če hočeš, da izgleda enako, kot ta pes, ti je pa vsa preteklost malo mar, potem se moja domneva potrjuje. Raje mešančka zastonj, kot psa za pol cene, ki izgleda kot neka pasma, rodovnika pa nima. Itak je obsedenost ljudi z rodovniki bebava.

A mi lahko kdo pove, kaj pomeni solastništvo?

Ko slišim tale stavek, se mi našpičijo ušesa. Ponavadi ga ne slišim od takih, za katere bi tudi ostali rekli enako.

Mešančkov je dovolj zastonj, če hočeš, da izgleda enako, kot ta pes, ti je pa vsa preteklost malo mar, potem se moja domneva potrjuje. Raje mešančka zastonj, kot psa za pol cene, ki izgleda kot neka pasma, rodovnika pa nima. Itak je obsedenost ljudi z rodovniki bebava.[/quote]

Ne razumem, kaj želite povedati?

Verjemite, da če vprašate kateregakoli našega znanca, soseda ali prijatelja vam bo povedal, da se marsikateremu v našem kraju ne godi tako dobro, kot naši mački. Je hišna mačka, ima varne izhode na prosto, je samo določeno hrano, ki ji paše. Ostankov naše hrane niti ne povoha, kaj šele da bi kaj pojedla. Redno jo kopam in češem, ker je dolgodlaka. Spi lahko povsod, kjer želi, le tam kjer ima svoji dve ležišči noče 😉 Je zdrava mačka in zaenkrat ni potrebovala večje veterinarske oskrbe….

Glede rodovnika je tako, nočem, da je pes samo malo podoben, ker bi bil najbrž potem tudi značaj drugačen…

So pa prijatelji lani kupili rodovniškega psa, druge pasme, ki je načeloma zdrava.
Pes je ves ubogi. Zadnje noge ima trde in tudi sprednje komaj premika pri enem letu. Na sprehode ga dobesedno vlečejo, pa je pasma znana po tem, da rabi ogromno gibanja. Tako, da očitno imaš lahko smolo tudi z rodovniškimi psi, glede bolezni…

Solastništvo pomeni da imaš psa pri sebi doma, skrbiš za njega potem pa je od rejca odvisno kako se dogovoriš za naprej. Lahko se dogovoriš da se pes določen čas razstavlja, opravi vzrejno, se ga pari. Jaz imam dogovorjeno da sva lastnici psice uradno obe, psička je pri meni, vse stroške reje in ceplenj imam jaz, parkrat na leto jo peljem na razstavo, vzrediteljica pa mi je dolžna pomagati pri izbiri plemenjaka in pri bodočem leglu, leglo nosi ime njene psarne in en mladič pripada njej. Ker se za jeseni dogovarjam še za eno bomo imeli dogovor da vzrediteljica krije razstave, naredi vzrejni, pari in je leglo njeno

Iz izkušenj lahko rečem, da nikoli ne bi imela pasme, za katero se že vnaprej ve, da se bodo verjetno pojavile kake dedne bolezni, če ne bi mogla kadar koli brez večjih odrekanj plačati 1000 evrov. Veterinarji namreč niso poceni. Če je s psom kaj narobe, te pride takoj par sto evrov, če potrebuje operacijo, še toliko več. Pri nas smo imeli sicer pasemskega psa srednje velikosti. Brez kakršnih koli veterinarskih stroškov, priboljškov in luksuza, pride na leto čez 1000 evrov. Vse ostalo moraš prišteti zraven.

Hvala za izčrpne podatke. En kuža se oddaja v solastništvo, pa nisem vedela, kaj to pomeni.

@odsvetujem in @ne vem ne vem, a sta sploh prebrali in, kar je še pomembneje, razumeli vprašanje avtorice?

Mi smo kupili pudlja, nerodovniškega, pri vzrejiteljici, ki se ji je videlo da živi za pse. Zanj smo dali 250 EUR. Čeprav pudlji niso modni psi, so zelo zdravi, živahni in inteligentni. V sosednjem bloku imajo kavalirja, ki je proti našemu prava spužva – nič ni z njim.
Tako da… ja, ni vse v rodovniku. Predlagam ti, da se odpelješ na ogled, če ima kdo nerodovniške kavalirje ali kaj drugega. Nekateri jih res gojijo iz veselja.

Razumem, da pride kuža čez celo leto toliko denarja. Saj vsaka žival stane, tudi za našo mačko porabim med 30 in 40 eur mesečno, večino za hrano, ki je res draga, samo druge ne je.

Glede izbire pasme je tako, da sem bila kar nekaj časa proti nabavi psa, predvsem zaradi moje preobremenjenosti in službe. Sedaj so stvari malo drugače in prav želim si pasje družbe. Glede na vse karakteristike te vrste, je to idealen pes za našo družino in si ne predstavljam, da bi nabavili drugega. Me je pa res strah vseh teh njihovih bolezni.

Čeprav iščem po vseh forumih, kjer bi se lahko javil kdo, ki ima težave z zdravjem psa, nikjer nič ne najdem…
Da bi vsaj približno vedela, koliko bolnih psov je v SLO.

jaz sem imela včasih rodovniške pse. Zadnji kuža je imel res veliko zdravstvenih težav. Trpeli smo vsi, on in mi, se trudili, tako da je na koncu vseeno dočakal 13 let (imel je zelo hude alergije, hot spote, pa vnetja ušes). Kupovali smo veterinarsko dietno hrano Eukanuba, ki stane okoli 60EUR vreča, pri veterinarjih smo bili na 14 dni… Sita sem bila vsega, previjanja, ran, razkužil, vsega sranja, vsak dan smo ga kopali, razkuževali rane (od alergije je bil ves v ranah)…. Doma sem imela 2 majhna otroka še v plenicah, pa sem imela več dela z nego psa, kot z 2 otrokoma.
Ravno zaradi bolezni teh pasemskih psov sem vztrajala (partner najprej ni bil za to),. da posvojimo psa , mešančka iz zavetišča. Tako imamo prelepo kužiko, prijazno, je zdrava, srečna, je lahko vse, je neobčutljiva na vse, res zdrav in vesel, prelep kuža. Je pa tudi zelo lepa kužika, ljudje me pogosto sprašujejo, katera pasma je to, kako je lepa, kje jo lahko kupijo 🙂
Osebno nikoli več ne bom imela pasemskega psa, za etišča so polna, ti psi pa najboljša izbira.

Na bolhi jih kar nekaj prodaja nerodovniške kavalirje med 200 in 300 eur.
Ne želim podpirat, na račun zdravja živali, lahko zaslužen denar. Sploh pri pasmi, ki je ravno zaradi tega, tako nagnjena k boleznim.

Saj lahko veterinarja vprašaš, koliko stanejo samo vsi obvezni in priporočljivi zdr. testi za to pasmo, pa ti bo marsikaj jasno. V nerodovniškem leglu se računica skoraj sigurno ne izide.
Res ti strogo odsvetujem nabavo takega psa. Kdo ima dobre izkušnje, ampak ne gre samo za to. Nerodovniška vzreja je tudi nekontrolirana in svetle izjeme niso opravičilo za to, da se podpira takšen način razmnoževanja psov. Pika. Te svetle izjeme, če bi jim bilo res kaj mar za pse, bi igrale po pravilih. Pika.

Jaz imam mešančka pekinezer-cavalier.Zdrav,nobenih problemov z dlako,ušesi.Pri nemškem bokserju pa moramo zelo paziti na hrano-takoj so lahko problemi z kožo.

Kaj takega nabavite kot imamo mi -boste zadovoljni.

Na žalost bližnjic ni.
Tudi zagotovil, da bo za 1000 evrov vse v redu, ni. Rodovnik ni garancija za zdravje,
kot nekatreri tukaj razlagajo.
Če hočeš točno določenega psa, potem je žal cena taka, popusti se dobijo, ampak
minimalni.
Nikakor in nikoli pa se ne kupuje “nerodovniških” z Bolhe in domačih legel, to so pač
mešanci, ki bi morali biti zastonj, pa jih prodajajo naivnežem po 200 ali 400 €..
Torej, ali čistega mešančka iz zavetišča, ali pa psa z rodovnikom, ki pa ga kolikor jaz
vem pod 1000 evrov ni, mogoče 800…
Je pa kuža super, zelo lep karakter in prijeten družinski pes, vedno vesel, prijazen.

Imamo kavalirko, staro leto in pol, rodovniško.
Sama sem preštudirala po dolgem in počez vse v zvezi s to pasmo in ja, pasma ima kar nekaj dednih bolezni. Rodovnik ni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zagotovilo, da pes (nikoli in za ničemer) ne bo zbolel, imajo pa dobri vzreditelji pri svojih psih opravljene gesnke teste za določene dedne bolezni in to je to kar je pri meni odtehtalo. Psičko sem kupila za 800€, vzreditelji krasni ljudje in psička je bila primerno socializirana že od malega dalje.
Ima pa kolegica mešanca kavalirja. Sama je veterinarka in v praksi ni videla veliko kavalirjev s katero izmed genskihbolezni, ki jim grozijo. Za psička se je sicer odločila v momentu, ker ga je tako rešila krute usode, ampak vseeno jo skrbi kaj če. Moram pa povedat, da so zdaj pri njegovih treh letih starosti začele sekati ven tiste njegove “nekavalirske” lastnosti kar se videza tiče, tako da je zdaj nekaj med kavalirjem in skuštrani španjelom 🙂

Skratka, pri kavalirjih sem definitivno ZA rodovniškega, takega kjer imajo predniki mladička narejene genske teste.

lp

Če rodovnik ni nobena garancija, kaj potem šele pes brez rodovnika. Tako si moraš to predstavljat. Zadnjič srečam enega gospoda z nemškim ovčarjem in sem vprašala, ali ima rodovnik, pa je rekel, da ne ve??? Da to itak ni važno. No, sem rekla, če ne veste, potem ga sigurno nima. Pes ni bil star še niti eno leto, in je že čudno hodil. Groza no.

Pri določenih pasmah so zelo priporočljivi in nujni nekateri testi. Rodovniški vzreditelji prav pri kavalirčkih vse te teste tudi naštejejo, ker jih opravijo. Nerodovniški pa vprašanje. To je potem ta razlika v ceni.
Veterinarji malo primerov srečajo zato, ker je konkretno kavalirjev pri nas razmeroma malo v primerjavi z drugimi pasmami.

Prebrala in razumela, želim pa povedati, da pri odločanju za psa sploh ni pomembna cena nakupa. V primerjavi s poznejšimi stroški je 1000 evrov zanemarljivo. Avtorica sprašuje, kje kupiti kavalirja za čim manj denarja, jaz pa pravim, naj se raje ne odloči za psa, če ji je 1000 evrov problem skupaj spraviti.

Pri kavalirčkih je največji problem srček. Ne vem, če je pri nas že obvezen pregled srčka za vzrejno dovoljenje (dovoljenje, da lahko imaš leglo) v tujini vem, da je.
Operacija stane pa cca 1500 € (imamo v družini tak primer)

Ni mi jasno kako sploh ljudje, ki nimajo 1000 evrov za kupnino razmišljajo o nabavi psa pasme, ki je znana po nagnjenosti k raznim boleznim? Kaj bo pa potem, ko boš mogla plačat veterinarja? Sploh veš koliko stanejo operacije? Sama sem imela rodovniškega psa pasme, ki naj bi bile relativno zdrava. Cena psa 1500 eur, cena veterinarskih storitev (specialistični pregledi+ operacije) v 9ih letih 7000 evrov. Pa so to ne vključuje rednih cepljenj, kastracije itd. Danes imam mešanko, staro 5 let, razen cepljenj in sterilizacije še nismo za veterinarja zapravili niti centa. Če se greš statusne simbole, si jih moraš bit sposobna tudi privoščit.