Imate stike z bivšimi sošolci?

Imate kaj stikov s sošolci iz OŠ, SŠ’

Mi smo imeli 30. obletnico zaključka OŠ. Nisem šla.Nisem mogla pa tudi, če bi imela čas, ne bi šla, ker je moje življenje v razsulu že par let. Na obletnicah pa vemo, da so vprašanja ravno kako ti gre…

Sem pa vseeno malce razmišljala kaj se je zgodilo z nami v teh letih, kako smo se kaj takrat razumeli… pa sem ugotovila, da ne bi šla na obletnico tudi, če bi mi fajn šlo v življenju in če bi imela čas. Zakaj?

NImam nobenih stikov. Večino nisem videla 30 let. Zadnjih 5 let itak nisem nikogar videla. Zadnjih 10 let pa tu pa tam eno sošolko, ki je delala v bližnji trgovini, ko se je prestavila, je nisem več videla. Torej nimam stikov. Takrat se nismo ok razumeli. Zakaj sploh plačevat neke obletnice?

Sem prav razmišljala, kaj bi se lahko z njimi pogovarjala? Če takrat nismo bili neki hudi prijatelji. Če bi bili, bi stiki ostali…

Tudi s SŠ sošolci nimam stikov. Smo se pa malce bolje razumeli kot v OŠ.

Kaj pa vi? Ohranjate stike? Ste se takrat ok razumeli? Kako ste se kaj spremenili?

Ne , z nobenim sošolcem ali sošolke nimam stikov. Pa tudi me ne interesira imeti skom stike. Res je se dolgočasim po cele dneve, naslednji mesec,se začnejo druge obveznosti,zdaj pa se dolgočasim. Kaj cmo tako je.

podobno.

ne ohranjam stikov, ne hodim na obletnice, ker si z nikomer nisem blizu. in mi pač ni do tega, da tam cel večer klepetam z ljudmi, ki jih 25 let nisem videla, ker tudi nimam interesa govoriti o sebi, pa tudi oni me, po pravici, ne zanimajo..

Jaz sem prav razmišljala, če je bilo kaj tako fajnega v tistih časih, da bi z veseljem obujala spomine pa nekak ni bilo nič kaj takega.

Verjetno bi bilo tako kot nekoč: jaz vedno osamljena med njimi. Dobra sem bila le, da so prepisovali domače naloge pa kontrolke od mene pa, da sem jim pomagala pri učenju. Drugače pa se niso družili z mano.

Šla sem na deseto obletnico valete. Jih tudi nisem videla 10 let. Nič si nismo imeli za povedati. Sem se pa takoj poklopila z dvema sošolcema s katerima sem se razumela že v šoli. Takoj heci, smeh. Z ostalimi nič kakor že v šoli nič.

MA kaki. Eno sem srecal na posti. Dela Tam. Ufurana Je bla sploh me ni prepoznala. Sm ji reku da ze takrat ni bla dama. Da nikad nije bila gospodza.

Sej bo en dan boljše, ne se obremenjati. Men je vseeno,se v tujino sem šel živeti, boljše vreme imamo , manjši stroški kot v Sloveniji, večji prihodke kot v Sloveniji imam. Skratka skoraj vse je super, po drugi strani pa nimam ne punce ne otrok in je samota, tukaj me matra oziroma muči.

Ma jaz grem ponavad, sicer ne z OŠ, ampak s SŠ. Ampak preskočim večerjo in pridem k jih je ponavad že pol pijanih. Ostanem kako urco ali dve in skliznem. Glih tolk, da počvekam z unim tremi, ki smo se zastopil. Toj pa to. Ne da se mi pa bit tam celo noč. Saj to je ful redko, da se sploh dobimo. V zadnjem letniku smo se imel kr fajn.

Z OŠ bolj slabo, ker ne živim več tam, s SŠ pa zelo dobre, se dobimo vsak mesec na kavi – kdor pride, pride – in vsako leto na obletnici. Pa še telefoni in el. pošta šibajo sto na uro.

Nimam stikov. Ravno bo 20 let od konca osnovne, tako da ze 20 let nimam stikov, tu in tam od koga kaj slisim. S srednjo tudi nimam stikov. Na obletnice nisem bila se nikoli povabljena. Niti ne pogresam, mi pa veliko pove o tem kaki ljudje so in da se druzi samo “elita”.

Srednja šola, dodiplomski in podiplomski študij ja – osnovna šola, hvala boga da sem se rešil te golazni -> jasno da ne.

Vsa leta smo imeli druženja iz OŠ na vsakih par let.Zdaj, ko nas je večina že v penziji, se dobivamo vsako leto. Jemo, pijemo, se pogovarjamo, zaplešemo in zapojemo.Stare simpatije oživijo za par ur, fotografiramo se, smejemo in se imamo res fajn.V našem razredu ni nobenega hudega premožneža, vsi smo srednje situirani in vedno si imamo veliko za povedati.Res se lahko pohvalim, da je imel tisti, ki nas je dal skupaj- srečno roko.

Nikoli se ne udeležim. Nismo bili povezani in nimam kaj z njimi. Enako za vse obletnice.

Nimam. Sem se odselila iz kraja šolanja. Imam pa prijateljici še iz SŠ let s katerima sem redno v stikih in velikokrat kam gremo.

Imamo in grem na vsake toliko.

Jaz sem razmišljala, če bi si želela s kom srečat iz OŠ. Ja, sem se spomnila ene, ampak nikoli ne hodi na obletnice, niti nima interesa za stike z mano. Tako, da …

Drugače pa bi me zanimalo kako kaj živijo sošolci, kaj so po poklicu, so v SLoveniji, so kje drugje… ampak ne toliko, da bi šla na obletnico. Kolikor sem pa vseeno zvedela pa večina bolj žalost: delo za minimalca. Kar se pa SŠ tiče pa je kar nekaj takih, ki kar fajn služijo, ampak spet pa ni nihče nek hud presežek, da bi ga pa po celi Sloveniji poznali, ker je tako hudo uspešen.

Ne grem nikoli. V OŠ nismo bili povezani, pač smo hodili skupaj v šolo.

V SŠ približno enako.

Niti me ne zanima, kako je s kom, enega od najhujših bullyjev mi pa vsake toliko ven vrže v kakšni objavi/članku.

Takrat sem imel par prijateljev ki sem jih še vedno vesel, če se srečamo – in včasih se, saj starši še vedno stanujejo na isti lokaciji in vsi kdaj pridemo do svojih. Drugih niti ne prepoznam na ulici… je bilo čisto zanimivo na zadnji obletnici, a po 2 urah sem imel dovolj.

In ja… z enim od teh otroških prijateljev sva na obletnici ugotovila, da imava enake hobije; zdaj pogosto hodiva skupaj smučat med tednom, ko družine ne morejo – pa v hribe tudi.

Stikov imam malo. Z eno sošolko iz gimnazije sva se še do pred par leti videvali občasno, si kaj napisali.  Sedaj je kar počasi zamrlo. Ne vem po čigavi krivdi.

Mene so pretepali in za črno ovco so me imeli … zato mi je vseeno za obletnice.

Še sedaj imam travme, ko so me v osnovni in srednji šoli zafrkavali da švicam pod pajsko in da smrdim.

Z redkimi. Večina po fb. Z nekaterimi iz oš tudi v živo. Je pa neka zakleta generacija iz oš, tretjina je že pokojnih. Iz srednje ne. Predvčerajšnjim je spet eden umrl.

Debeli defektni nadležni kura?

Povsod vidiš kuro. Kura ni izdelal OŠ, tisti zgoraj pa omenja SŠ. Kura nikoli ni omenjal, da so ga pretepali v OŠ ali da so ga ozmerjali. On je trpel iz nekih drugih razlogov.

Iz kje si? S Primorska? Tudi naša generacija je čudna, ogromno jih je umrlo pa smo še daleč od let, ko bi bili za pod rušo…

Mene bolj skrbi za šrkɓ zaɓìvšè, še zive ???????????