Ima še katera od vas takšnega moža,

Nikoli ne bom razumela žensk, ki tako sovražijo same sebe, da vztrajajo v tako gnilih zakonih. Te starši niso marali in ti niso vcepili kančka samospoštovanja? Je s teboj sicer kaj drugega narobe, ker pišeš, da mož ne pristane na ločitev? Od kje ti to, da mora pristati na ločitev? Namesto da sama sebe že desetletja mučiš s traparijami a la klicanje na zagovor, pogovore, tuhtanje o maščevanju in špilaš neko žrtev, razmisli o sebi. Kaj te je privedlo do tega, da si se spustila tako nizko in se ponižuješ, ko laziš za takim dedcem? Kaj ti po vseh teh letih res še ni jasno? Bo treba, da si bo drugo ali celo več njih pripeljal v domačo spalnico, tebi pa ukazal, da medtem očisti njihove čevlje in jim pripravi zajtrk? Kako nizko se boš še spustila? Ti mora res dobesedno pljuniti v obraz, da se boš zbudila? Ne bodi več sramota ženskemu svetu in svojim otrokom.

ki zlaže vsako besedo, je manipulator, živi vzporedno 2 življenji in se doma dela, da je vse OK, če mu pa kaj ni všeč oz. če mu poven da ne dela prav, je pa on žrtev. Sodelavkam pošilja povabila za zmenke, pa pravi da z njimi samo prijateljuje…psihično me je izžel do konca. V 30 letih zakona ni bilo med nama niti enega samega odkritega pogovora, ker pravi da ga naj pustim pri miru, v isti sapi pa zatrjuje da pri sodelavkah išče pogovor. Do mene ne pokaže nobenih čustev in empatije, sodelavkam kupuje darila. Zame pravi da sem mu samoumevna.

Se v tem opisu prepozna še katera med vami in kaj točno delam narobe da je vsak dan samo še slabše, tudi če upoštevam njegove želje? Ločitve ne sprejme ker se zgovarja na prizadetost otrok, ki sta stari 17 in 29 let. Ker sem čez vikend prebrala njegove maile sodelavkam ga že 3 dni prosim za njegov odgovor in zagovor. Vse kar sem včeraj po 3 dneh prošenj dobila,  je zgolj vprašanje  kako da se mi ljubi biti tečna in ne odnehati. Na vprašanje ali se zaveda svojih dejanj in ali mu je žal, je bil odgovor da se še ni odločil….iščem način kako ga nokavtirati z eno potezo.

Tole kar se midva greva zadnjih cca 13 let je psihološka vojna v kateri noben ne odneha, vendar mi zmanjuje moči. Ne zmorem več prenašati njegovega egoistčnega in poniževalnega odnosa do mene.

Prosila bi za nasvet kako mu vrniti na način da bo enkrat tudi njega bolelo.

Hvala.

Odlično napisano. Premalo preudarnih oseb je tukaj, zate to ne morem reči. Sicer je to, kar si napisal edin razumljiv nasvet v takšni situaciji, tako da me čudi, da ga že ni kdo pred teboj napisal.