Hude težave z najstnico, kaj ji je
Draga mami,
Vsa ta napetost je nastala zaradi vas. Pa ne zaradi tega, ker ste se odselili v oddaljen kraj, niti ne zaradi novega partnerja (tudi vi imate pravico živeti svoje življenje), ampak zaradi vaše vzgoje. Sami pravite, da ste ji popuščali, ker je znala v vas zbuditi slabo vest. In točno to sedaj dela. V vas zbuja slabo vest.
Vaša permisivna vzgoja in popuščanje kaže na to, da niste dosledni pri vzgoji, niti suvereni. Prehitro popuščate pritiskom, in to vam sedaj vrača. Pri 15-tih ste malo pozni za prevzgojo, in na žalost ima tudi vaš novi partner prav.
Na vas je, da se odločite in postavite stvari na pravo mesto. Postavite pravila in se jih dosledno držite. Tudi kakšni bolj resni ukrepi pridejo prav. Vzemite ji stvari, ki so ji ljube. Ne bo enostavno, ker ste jo razvadili, večji problem je odvajanje od svobode, ki jo je uživala in vas obračala okoli mezinčka. Na vas je, da se odločite in ukrepate. Vse dobro ?
Mislim, da nimaš hrbtenice.
In da tudi med vama s “partnerjem” ni vse ok. Kakšen je pogovor to, da se kregata in pravi, da “ne misli imeti opravka z njo”?
Lahko, da ne misli, a se vsaj pogovarjamo zrelo. Da te razume in ti reče prijazno, da se bo umaknil, a če rabiš pomoč, je tu, da ti bo pomagal v razmišljanju, kaj storiti…
Vi trije se pogovarjate vsak zase, drug mimo drugega.
Tvoje trditev “da hoče doseči svoje”. Kaj pa je to “svoje”? Saj še tega nisi povedala. Se vrniti k očetu? Ne pospravljati pomivalca? Ali kaj točno misliš s tem, da samo hoče doseči svoje? Take pavšalne izjave… so samo pavšalne obtožbe.
Hči bi pa tudi lahko razumela (ti njo). Ima novo sobo (ki si ji jo najbrž dolelila ali pa je slučajno imela kaj besede pri urejanju?), nov kraj, prijatelje samo preko neta, ker so ostali v drugem kraju. Nima več starih sošolcev, že novo okolje – nov urnik, daljše vožnje, novi sošolci, nova šola, nov življenjski ritem..je veliak sprememba in zadosten stres, ne pa še vožnja dlje, pa nov “v.d. oče”, pa še mati, s katero se ne more pogovarjati, ker ji očita, da hoče samo doseči svoje…mati ki nenehno popušča novemu partnerju?
Tvoja hči je človek. Samosvoj. Od rojstva dalje…zdaj pa vedno bolj, poišči stik z njo in ne obtožuj samo, ker ji je že sicer dovolj hudo. Spoštuj jo, če želiš, da bo spoštovala tebe. Odrasti.
spremebe niso nikoli lahke in enostavne. stopi do hčere in jo jo prosi, da ti pove vse, kar ji ne tika, kar jo moti, kar čuti. In jo dejansko tudi poslušaj. ne se jezit nanjo ko bo rekla kaj kar ti ne bo všeč ampak jo poslušaj in jo povej da si jo slišala, da pa si moraš vzeti čas za razmislek
prvo kar si delala narobe je to da si ji ti vedno vse pustila. kako boš vzgojila odgovornega otroka če m une psotaviš omejitev in kazzni?
sedaj ste se preselili k človeku ki to vidi in to razume, ona pa razume, da je ti ne maraš ker se zanjo ne potegneš. razloži ji da jo imap rada, da pa se strinjaš z gospodom da neke meje morajo biti.
drugo govori z gospodom in ga prosi da malo omili strogost in gre postopoma – s pogovori
ta permisivna vzgoja res ni ok veste?
Gotovo vam je to težko, saj se tudi vi privajate na spremembo v okolju. Ste se s hčerko kdaj pogovorili o njenih željah in potrebah? Morda je morala zapustiti nekaj najboljših prijateljev ali kako simpatijo. Odročni kraji ponavadi tudi delujejo nezanimivo in kot nek zapor za najstnika, ki si samo želi v družbo in zabavanje, tja kjer “se dogaja”. Zapisali ste, da hčera nič ne posluša vas, koliko pa vi poslušate njo? In koliko jo posluša vaš partner?
Če je do zdaj delovala po nekih vzgojnih načelih, ki so se vam zdeli pravilni, bi lahko partnerjeva strogost delovala kot nek napad ali pretirano omejevanje za najstnika, katerega glavne potrebe so v teh letih iskanje lastne identitete in uveljavljanje samostojnosti.
Morda tudi način na katerega jo prosite, da pomaga pri hiši deluje kot da je neodgovoren otrok, v resnici pa se morda počuti kot mladi odrasli in dobiva občutek, da je nihče ne razume.
Zapisali ste tudi, da partner z njo ne želi imeti opravka. S takim odnosom tudi ona ne bo želela imeti opravka z njim in ga ne bo nikoli sprejela ali upoštevala kot neko očetovsko avtorireto. Vaš partner ni njen šef, to ni nek hladen poslovni odnos, najbrž bi hčerka od njega potrebovala človeško bližino/starševsko toplino, saj ste vendar družina, šele nato bi njegove besede pri njej dejansko nekaj veljale 🙂
Bi vi upoštevali in sprejemali nekoga, ki vas ne sprejema nazaj?
Glede permisivne vzgoje pa… ja, ima številne pomanjkljivosti, ampak niste zavozili kot starš in vidi se, da se po najboljših močeh trudite biti dobra mama. Ali hčeri po novem zgolj dajete navodila, kaj naj postori? Ima ona kaj besede pri tem?
Morda začnite s postopnim postavljanjem mej in zahtev, katerih se naj drži celotna družina, prav tako pa upoštevajte tudi predloge in želje hčere. Če skupaj ustvarite pravila, se bodo ta tudi njej zdela bolj smiselna in jih bo bolj upoštevala, saj ji ne boste zgolj narekovali, kaj naj dela. Pri tem pazite na dvojne standarde, naj velja enako za vse, brez izjem.
Zapisali ste tudi, da cele dneve prespi in preživi na računalniku. Apatičnost in spanje sta lahko znamenji nesreče v trenutni situaciji. Koliko možnosti za izhod, druženje, zabavo, skupne aktivnosti ima vaša hči? Ima stike s starimi prijatelji samo preko interneta? Je doma potrebno samo delati in se kot družina tudi nikamor ne odpravite (s tem mislim aktivnosti, ki bi jih želela/izbrala hčer)? Ima hčer sploh možnost izbirati/soodločati?
Želim vam vse dobro in upam, da je bilo to v pomoč,
M
Saj ti mora biti jasno no, kaj je narobe.
Novega partnerja si postavila na prvo mesto namesto svojega lastnega otroka. Punca, ne samo da je šla v novo šolo, preselila si jo v novo okolje, živi s človekom, s katerim prej očitno nista stkala stikov. In to se ti nisi potrudila. To je bila tvoja naloga.
In zdaj se čudiš posledicam….
Najstništvo pa še dodatno prinese “veselje” v odnose.
Veliko potrpljenja ti priporočam. Najprej ji pa povej in dokaži, da je ona še vedno na tvojem prvem mestu. Mora še čutiti zaželeno, da jo imajo starši radi.
Slaba mama si, svojo pizdo sinpostavila pred hcerko in se sprasujes zakaj je taka. Prisilila si jo, da se je preselila in zivi v tujcevi hisi, ta tujec jo za povrh se sovrazi. Logicno da je depresivna. Vem kaksne vrste zenska si, hci te ne bo niti povohala ko bo odrasla in prav je tako, ti bos pa lahko uzivala s partnerjem. Fuj in fej kako si ogabna
Z njo ni prav nič narobe. Je pač samo še eno revše, ki ima mamo ki vidi samo sebe. Odvlekla si jo v neznano okolje, iz njenega doma v dom človeka ki je ne mara, jo hoče iz nič vzgajat ker je na njegovem in ji očitno to kaže, da ni ona doma ampak je PRI NJEMU DOMA, šla v novo šolo, nikogar tam ne pozna, mati se pa ukvarja samo sama s sabo ker je revica tako uboga da ji hoče hči uničiti njeno vezo. Zato da boš ti imela moškega. Dol ti visi za njo. Zakaj se pretvarjaš sploh da te briga kaj jo matra. Ko si se odločila za selitev si vprašala za mnenje če hoče z nekim neznancem živet ki ji bo očeta igral? Si jo vprašala kaj si želi. Česa se boji? Aja ne. Nepomembno. Je le otrok. Nima kaj imeti svojih občutkov, svojega doma, varnosti in življenja.
“Izštekani najstniki in starši, ki štekajo | Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole – Založba Chiara” https://www.zalozba-chiara.si/odnosi/585-izstekani-najstniki-in-starsi-ki-stekajo https://youtube.com/watch?v=sHaC1UT-q2Y&feature=share https://youtube.com/watch?v=SLjUjd1PrXo&feature=share
Forum je zaprt za komentiranje.