Hči ”nosečka” konstantno odbija mojo pomoč
Moja hči bo novembra rodila prvega otroka. Vprašala sva jo kaj rabi, da ji midva kupiva…bila je malenkost. Vidimo in slišimo se, ko se, to je na dva tedna 1x včasih več x odvisno od situacije pa se vsak dan se vozim mimo njenega doma. Ve, da lahko pokliče, ko in če kaj potrebuje. Skuham ji le, ko pride domov na kosilo 🙂
Tudi sama sem “nosečka” (kako mi gre ne živce ta izraz) in bom tudi vse sama. Če kaj rabim bom rekla.
Moja tašča bi mi tudi prinesla domači kruh (pa sama pečem pirinega), pa štrudelj, pa polno imam nekih marmelad, pa sadja (najrajši si vtrgam tistega iz drevesa in njenega ne pojem, pa štruklje, pa knedelne, pa sedaj domače soke – frutke…no, zaloge imam že vse polne.
Njen stil za oblačenje pa popolnoma drugačen od mojega.
Zakaj menite, da smo mamice totalno nesposobne?
Pa tisto, “ne nosi starejšega otroka”!?!
Ja, kdo ga pa bo, ce je moja? Ima 2 leti in jo moram pocarklajt, stisnit k sebi…ne more me ona nadomestit v nobenem primeru.
Ko rabim rečem, do takrat me pa naj pustijo pri miru.
A bi ti krona z glave padla, ce ji bi dala denar, ce že hočeš pomagat z oblačili?
Ona želi biti mama svojemu otroku in partnerica svojemu partnerju. In ne želi, da otroku postaneš mama ti oz. gospodinja njenemu partnerju. Namen babic, dedkov je morda vskočiti na pomoč med drugim, ne pa nadomeščanje vlog, ki jo imata tamlada dva.
Tvoja tamlada naj po svoje vzgaja in gospodinji, ti pa ostani v vlogi babice ali stare mame.
Z vsiljevanjem boš res kontra učinek dosegla. Povedala ti je, da bo otroka oblačila po svojem okusu. Ga boš pa lahko po svoje, ko bo pri vas. Kot bo tudi s kuho verjetno.
A ni bolje, da ti pove glede cunj, kot pa da jih vzame, nato se boš pa zmrdovala, zakaj jih otrok ne nosi? Podari kakšni osebi, ki ji bo ta stil cunjic všeč ali če potrebuje. Če želi biti samostojna oz. ostati, še ne pomeni, da je nehvaležna.
Uživaj kot babi. Svojo vlogo mame si opravila. Če je otrok samostojen, pa spet ne pomeni, da nisi več mama. Tudi kasneje se ob osamosvojitvi popkovina prereže. Ampak vezi ostajajo.
Posluši jo, ne deli neki kar noče. Če prav da ne rabta nič, potem se tega drž.
Npr pri men, tašča full rada kuha, jst ne. Bi človek pričakoval, da bom vesela za vsako skuhano stvar ki mi jo bo prnesla. Pa bi popizdila da mi kr tko nos. Ja, sm full vesela ko nama prnese, nama dostkrat prnese, ampak ZMER PREJ VPRAŠA. In če rečeva ja, bo nardila več pa prnesla, če bova rekla ne, ne bo.
Isto z oblačili. Če ti reče da ne nos oblačil, to upoštevi. Pa sej da nimata istga okusa si valjda vedla že prej.
Ne vem no, tud men ne bi blo všeč da mi bilokdo, pa naj bo to tud mami, neki prnese kar mi ni všeč. Kaj bom s tem? Dala komu drugmu. Doma zihr ne bom imela neki kar mi ni všeč. In to VSI dobr vejo, zato noben nič ne nos ampak raj dajo dnar al gremo pa skup neki kupt. Kej prnesejo sam tisti, ki poznajo moj al pa najin okus.
Če ji hočš pomagat, pejta skup u shopping pa ji plači al ji dej dnar pa naj sama kup kar hoče oz kar rab.
Kdaj si pa nazadnje kaj za dojencke kupovala? Se zdaleč ni več tako, da bi imel na izbiro samo en kroj pajacka, v roza, modri in eventuelno se rumeni, za tiste, ki ne vedo spola.
Oblek je na izbiro malo morje in če mladi mami ni do tega, da bi cele dneve gledala miki miške, avtomobile ali da na vsakem kosu piše mala princeska, ima vso pravico, da tak kič zavrne.
To je samo primer, ne vemo, o kakšnih razlikah v okusu je tu govora.
[/quote]
vzgojila si nehvaležnico… s takšnim komentarjem glede oblačil – sramotno – nikogar ne poznam,da bi bil za podarjena oblačilca tako nehvaležen. Enako tudi glede hrane… ne bi rekla, če bi jima prinesla nekaj kar ne marata po okusu – to mislim da nisi… tako,da ne razumem te nehvaležnosti.
[/quote]
Dobivam zivcne napade ko tasca na vratih stoji z vrecko. Seveda treba prinesti polovico vrta in oblacila, ki jih vec ne bo nosila. Pocasi ze mislim da moski ni vreden zivcev, ki jih gubim zaradi njegove mame. Zal mi je, da sva 8km stran od nje, 200 bi jih bilo dovolj. S svojo mamo se lahko mirno pogovorim, tasca pa me ne slisi, dela vse po svoje. Je kot majhen tecen otrok, ki misli da se bo odlocala namesto naju.
Še ena ki je imela otroka zato da ji ni bilo dolgačas v življenju, in zdej ga nikakor ne more spustit. Daj mladim mir, dokler te ne zaprejo ven in odkrižajo. Sama sem imela tako taščo ki mi je hodila po hiši, premikala stvari “pospravljala” itd, hitro je telefon ostal nedosegljiv in vrata zaklenjena.
Imaš prav ko pričakuješ da vnučka še videt ne boš smela, če se tega zavedaš, zakaj še naprej rineš v to?
Itak provokacija.
Sicer pa sem tašča in moja snaha dobro ve, da če rabi kaj, kar imam, me pokliče in mi reče, da rabi in dobi, seveda je tudi obratno. Nekako si neke hrane ne nosimo med seboj, ker pogrevanja in nošenja sem pa tja pač ne potrebujemo, smo vsi opravilno sposobni zaenkrat.
Smo pa tudi vzgojeni in ne posiljujemo drug drugega z raznoraznimi “darili” po našem okusu in po naši lastni presoji o tem ali vsiljeno sploh potrebujejo ali ne.
Ne vsiljujte se ji/jima.
Ko jo boste naslednjic poklicali, ji dajte vedeti da mislite nanjo, da na vas lahko kadarkoli racuna za pomoc.
Seveda se v tem casu pripravljata na novega clana in zelita storiti po svoje. Ima svoje zelje in potrebe po oblacilih. Morda jo povabi v nakupovanje … placaj in brez komentarjev. Ce vidite da bi tes kiksnila pri izbiri… ji previdno svetuje…ne pametujte.
Ne jo se vi nervirat v tem casu…glede na vas zapis…ste ze v osnovi vsiljivi in neucakani.
Umirite se… in dakte vedeti da ste ji na razpolago za pomoc
Posluši jo, ne deli neki kar noče. Če prav da ne rabta nič, potem se tega drž.
Npr pri men, tašča full rada kuha, jst ne. Bi človek pričakoval, da bom vesela za vsako skuhano stvar ki mi jo bo prnesla. Pa bi popizdila da mi kr tko nos. Ja, sm full vesela ko nama prnese, nama dostkrat prnese, ampak ZMER PREJ VPRAŠA. In če rečeva ja, bo nardila več pa prnesla, če bova rekla ne, ne bo.
Isto z oblačili. Če ti reče da ne nos oblačil, to upoštevi. Pa sej da nimata istga okusa si valjda vedla že prej.
Ne vem no, tud men ne bi blo všeč da mi bilokdo, pa naj bo to tud mami, neki prnese kar mi ni všeč. Kaj bom s tem? Dala komu drugmu. Doma zihr ne bom imela neki kar mi ni všeč. In to VSI dobr vejo, zato noben nič ne nos ampak raj dajo dnar al gremo pa skup neki kupt. Kej prnesejo sam tisti, ki poznajo moj al pa najin okus.
Če ji hočš pomagat, pejta skup u shopping pa ji plači al ji dej dnar pa naj sama kup kar hoče oz kar rab.
[/quote]
☺☺☺
Hja, ne se vsiljevat. Ne, ne bos mogla do vnukov kadar bo tebi pasalo. A ni to normalno? Saj na obiske k sosedom tud ne hodis, ko tebi svane, mar ne? Ce zelis nesti hrano, se dogovori vnaprej. Ce zleis kupit oblacila, se dogovori vnaprej. Izrazi pripravljenost pomagati in pocakaj na odziv. Pa malo skuliraj tole svoje veselo pricakovanje poroda. Rodit gre ona, ne ti. Ne namesto nje planirat, sanjat in iz nje delat bolnico, saj je zgolj noseca no. Malce vec spostovanja do socloveka in razumevanja kje se koncas ti in zacne ona, pa bosta lazje vozili…
Obolim vsakič, ko tašča reče: “Nekaj sem kupila za oblečt za Axxxxx/Txxxxx.”
Jooooj no, nima okusa. Katastrofa! In potem kaj naj s tistimi cunjami? Stran vržen denar. Ampak sem to požrla in sprejela, ker res vidim, da je zelo vesela, da lahko sama kaj kupi in je to res redko. Celo navadila se je, da prej vpraša kaj potrebuje, ampak stvari so še vedno grozne, pač oblečem ko gremo na obisk in poka od ponosa. Moram pa priznati, da je to edina stvar, ki mi pri njej dvigne pritisk. Zato ji to pogledam skozi prste, drugače je zlata. Ampak, da bi mi vletavala z nedogovorjebi hrano in si jamala pravico, da reče, da bo ‘bo vnuke videla, ko bi hotela?’ Ne, ne. Vnuke bo videla, ko bom jaz to hotela. Mogoče se sliši vzvišeno, ampak to so moji otroci, moje življenje, moja družina.
Dajte se skulirajte in bodite v oporo in pomoč, ne pa v breme. In ne jemljite tega za nehvaležnost, to je zgolj pravica do odločanja o lastnem življenju. Takoj nehajte z vsiljevanjem in določanjem kdaj in koliko boste vi prisotni, ker vas bo odpikala. Jaz tudi tega ne prenesem in še sama sveta sreča, da živimo zase, ker drugače se človeku odpelje od teh helikopterskih vsevednih in vsemogocnih tašč in mam.
Po porodu se stvari lahko čisto spremenijo. Jaz vem, da mi je šla mami blazno na živce zadnjo polovico 9. meseca nosečnosti. In to zato, ker je stalno spraševala (večkrat dnevno, prihajala nenapovedano skoraj vsak dan): če je že kaj, če kaj ščipa itd. Skoraj videt je nisem mogla. Takoj, ko sem rodila, je bilo že vse ok. Mogoče malo prevečkrat vprašate, če kaj rabi. Povejte 1x, da če bo kaj rabila, naj vas kar pokliče. Hčerke potrebujemo mame sploh v takih situacijah, ampak vseeno nočemo, da se nekdo stalno vtika, sprasuje itd.
Pa še en nasvet. Ko rodi, ne pretiravajte z nasveti, ne glede na to, kako dobronamerni so. Včasih so mame prišle k svojih hčerkam živet po porodu in pomagale vse rihtat. Danes ni tako. Mene so po prvem porodu bombardirali z vsem, kar naj bi počela. Vsi so imeli teorijo zakaj joka otrok. Meni je bilo veliko bolj všeč, ko je kakšna babi vzela tamalega na sprehod za 1h (seveda ob vprašanju: “Če želiš kdaj počivat, ga z veseljem peljem en krog okoli, samo povej”, ne pa “daj mi ga, ga peljem na sprehod, ti pa počivaj), kot pa da so mi govorile, kaj naj delam.
Omislite si svoje življenje, saj je več kot očitno, da vas hči ne potrebuje zato mi ni jasno, zakaj tako trmasto ustrajate in zakaj za božjo voljo nosite kosilo paru v najboljših letih… to je tako brezpotrebno in moteče… kot vam je lepo povedala nič ne rabi in za vse je poskrbljeno…
Raje se posvetite sebi in svojem življenju pa bo vsem bolj prijetno…najboljši recept za vzgojo otrok, je da se jih obravnava kot goste, ni potrebe po odvečnih skrbeh, potem tudi dosti bolj cenijo, tudi malenkosti….
[/quote]OMG🤦♀️ nemorem vrjet kaj sem glihkar prebrala🤦♀️ JA DA SE PRI 22 ZIVET ZA SEBE.
Stara sem 22 let,zivim z fantom(24) ze 3leta v najemu. Sama placujema VSE. Oba sma zaposlena. Jaz mam 4letno srednjestrokovno koncano on pa visjo solo. Vse se da ce se le hoce.
Nemorem vrjet da obsojate mlade ki so samostojni. Tudi taki obstajamo🤷♀️
OMG🤦♀️ nemorem vrjet kaj sem glihkar prebrala🤦♀️ JA DA SE PRI 22 ZIVET ZA SEBE.
Stara sem 22 let,zivim z fantom(24) ze 3leta v najemu. Sama placujema VSE. Oba sma zaposlena. Jaz mam 4letno srednjestrokovno koncano on pa visjo solo. Vse se da ce se le hoce.
Nemorem vrjet da obsojate mlade ki so samostojni. Tudi taki obstajamo🤷♀️
Forum je zaprt za komentiranje.