Hči je vprašala za…

Piše da rada žurata in ne marata pospravaljati. O tem, da nimata rade hčerke direktno ne piše.

Napisala je, da hoče hčerka postati lastnica, ker se boji, da bo tja vlagala in ji bosta nazadnje to vzela. Da mene otrok obtoži takih namenov, mu rečem samo hvala lepa, tam so vrata, nasvidenje in jebi se. Kako lahko s takim odnosom do staršev pričakuješ, da ti bodo pa starši vse na pladnju podarili, ponižno in molče, pa še podplate da bi ti poljubili?

Ampak posteno je do vseh, da ce nekaj delas in vlagas da je tvoje, uradno. Po moje ga skoraj ni cloveka da bi sel nekaj delat in ni njegovo. Jaz ne bi niti nadstreska naredila, ce ni na moji parceli. Poznam pa dva primera. En, ko sta brat in sestra. Brat lastnik vsega, rekel sestri naj zivi tam in vlaga, ona neumna zabila ogromno denarja v prenovo, in pred vselitvijo jo je brat steral ven. In drugi… Oce je zivel sam v ogromni hisi, zvabil je svoja oba otroka v hiso, ona dva sta sla vse prenovit (hisa stara 150 let). Nista imela partnerjev. In sta zivela noter kak mesec vsak na svoji strani. Oce spodaj, je rekel naj placata najemnino ali naj se pobereta. Sin se je pobral, in nikoli vec prisel domov, ona je ostala in placevala, ko je pa oce umrl, se je morala pobrati iz hise, ker je vso hiso prepisal neki zenski. In ta zenska je hiso vso zrihtano prodala in se preselila v tujino. Vidis tako je z ljudmi. Ni za zaupat, ne glede na to kdo si. Zal, tako je. Zato mislim da je prav, da se prepise in mir. Seveda se potem lahko napise papir, da sta do smrti noter, se ne proda in kaj vem kaj se vse. To pa ja. Je pa prav, da je lastnistvo doloceno.

Ne poznate takih primerov, ko so starsi zajebali svoje otroke. Saj niso vsi slabi. Tudi tisti, ki jih jaz poznam niso bili. Pa se je zgodilo. In se dogaja.

HMm. Savedas da je “realno” zivljenje danes drugace kot pred 30timi leti?

ja res je, leta 1993 so stara socialistična podjetja propadala, novih ni bilo dovolj, brezposelnost je bila enormna. Jazbinšek je sicer potalal stanovanja, ampak to so dobili samo tisti, ki so že bili notri. danes se podjetja cufajo za delavce. Stanovanja pa so se gromozamsko podražila.

Kar imata, sta podedovala.

Spodnje nadstropje imata za pijanke.

Hčerko bi raje poslala v najem s prijateljicami, kot da bi ji prepisala polovico hiše.

A bi bila situacija drugačna, če bi hči imela družino? Je nevredna, ker nima maternice in ne partnerja?

Ma si smotana baba 60-letna, sama nisi ustvarila ničesar, zdaj bi pa mahala hčeri s korenčkom…

Poznam primere, ko so starši zajebali otroke in primere, ko so otroci zajebali starše. V danem primeru je hčerka tista, ki je prva začela z nekimi očitki in nezaupanjem, zato ne more kriviti staršev, da se odzovejo enako. V takih primerih je edina pametna rešitev vsak na svoje.

Naj ti plačuje najemnino, da boš lahko dobila nekje drugje prostor za žurke.

Ko pa vaju ne bo več, pa bo itak njeno.

Jaz pa mislim, da bi kot stars moral pomisliti na to, da ji das (prepises). Moja hci je stara 14 let in ce/ko bo zelela biti v isti hisi kot jaz, ji takoj prepisem. Sploh ne razmisljam, da bi bila jaz lastnik njenega stanovanja. Stroski njeni, vse njeno in naj pocne kar zeli. Seveda, brez kake prodaje in tega, to bi tudi resili. Ampak le na ta nacin so vsi zadovoljni in pokriti. Jaz v tem ne vidim cisto nic slabega, ravno nasprotno. Popolnoma pravicno. Pa sploh ne bi imela slabega mnenja o njej, kajti sama to 200% podpiram da se vse razcisti. Vesela bi bila, da je pametna.

Nič ne prepisuj! Hiša je moževa, hči nima nič pri tem. Če hoče naj živi noter, če noče naj gre. Kje pa piše da morta vidva za njo skrbet. Mladi so pametni da jim iz ušes gleda, ne znajo pa se sami znajt. Samo pametujejo in kritizirajo. Na koncu si bo kirga dobila, in vaju izrinila. Pri znancih so dali sinu del hiše. Potem se je ločil, in so imeli v hiši fešte, đankije, pijance, ni se jih pa dalo nagnati, ker je pač solastnik.

V bistvu razumem, da hočeta imeti mir. Ne glede nato, da je to njuna hči, je pri sobivanju potrebno prilagajanje obeh strani. Kako je oče prišel do te hiše v bistvu ni relevantno, ker bo na popolnoma enak način do hiše prišla tudi njegova hči. Torej bo po smrti obeh hči v vsakem primeru 100% dedovala to nepremičnino (v katero zdaj, razumljivo, ne želi vlagat, če ni so-lastnica). Razen, seveda, če je zadaj kaj drugega… da se preživeli starš ponovno poroči… če je tudi to opcija, potem je pač zadeva spet čisto drugačna… pa to, da se je odločila, da bo ostala sama… nič ni 100%… kot je eden napisal, bo prišel en cepec in bo spet vse drugače.

PUst jo naj gre v najemnino… hvala kurcu…

Sta tipičen primer bodočih ostarelih staršev, ki jamrajo, kako so osamljeni in nihče ne skrbi za njih, niti jih ne obiskuje.

Ni treba…itak se boste spicili, ona bo odsla v stanovanje na nekoga naselila….naj deduje…

Neumnist

Zaradi takih kot ste vi se mladina ne odloca za otroke (ne govorim za vaso hcero glede na tezave). Ker vejo da bojo tezko imeli svojo nepremicnino, se posebaj ce je placa nizka ali celo minimalna, kaj sele da bi poleg tega normalno preziveli sebe in otroke.

Zaradi takih staršev kot ste vi, se mladina težko odloča za otroke, ker se boji da bodo sami postali taki kos ste vi danes.

Viš, meni pa to razmišljanje ni blizu.

Narediš otroka, ko je le ta star 18 let, pa naj se kar sam znajde kakor ve in zna? Ni več tvoj? Čigav pa je? Od države? Je država dolžna za tvoje potomce poskrbeti- se ti ne zdi, da si ti?!

Tudi tu gre v obe smeri: se pravi, ti si za svojo željo, svojega otroka skrbel 18 let, nato se je otrok znašel sam. Ker je to po tvoje pač vzgojno ali karkoli že. Nato se otrok odloči, da ti bo milostno naklonil 18let “vzdrževanja” in npr od svojega 30 in tja do svojega 48 leta skrbi zate (njegova najboljša leta), ti pomaga – pač toliko kot si ti njemu in po 18 letih “vzdrževanja” ti reče evo, vrnil sem ti 18let in zdaj si na svojem. Ti si v najboljšem primeru star okoli 70 let, in ko najbolj potrebuješ pomoč, boš ostal sam. Ker tvoj otrok je svojo dolžnost že izpolnil. Se tako vrti tvoj svet?

Podpis!

Tako kot se je znašel od avtorice mož in  je čakal da je podedoval? Tako kot se je znašla avtorica, kjer niti starši niso nič ustvarili niti ona?

Res lepa rodbina.

Vsi pa nimajo toliko denarja

Se Strinjam. Mogoče pri notarju overiti vaše skupne pravice in dolžnosti. Nikoli ne veš kaj se lahko zgodi..

Zavisi od cloveka do cloveka, ampak da bi jst vlagal pa, da nic nic mojega ne bi. Sem imel svojo sanso, ampak tudi plosic v lastnem stanovanju ne bi smel izbrat sam, ker starsi pac vse vedo, sploh sveze upokojeni oce, ki je hiso podedoval ter sestra s katero gojita poseben odnos,  prav solski primer narcisoidnega atija in hcerke z Elektrinim kompleksom.

Oce bi se pocutil ogrozenega, ce bi sin sam izbral ploscice in pohistvo, ki bi ga placal sam.

Seveda ne mores ziveti nekje, kjer ti tastari serjejo po glavi, in sorojenci po njihovi komadi hodijo tezit in nagajat, ker so custveno nedorasli.

Oblastne ljudi je bolje pustiti same, z plesnivimi stenami, kjer pa so tamladi pripravljeni nekaj vlozit in delit stroske pa oboji lahko profitirajo.  Ampak prvo so odnosi. Z starsi in sorojenci. To je predpogoj.

Jst mam v gotovini za ureditev mandarde, a bom raje se malo dal na stran in vzel puf, ker se z mojimi tastarimi sobivat ne da.  Pri tastu in tasci, kjer za zacasno ziviva sedaj bi sli ampak so se ostali otroci in jim nocem bit napoto. Imata pa trenutno od naju kvecjemu bonus, placava del poloznic, pomagava napravit kurjavo, sem ter tja, kaj popravim tastu pa prav pride se en sposoben par rok.  Vecino zgodb, ki jih poznam, pa raje cez mlade udrihajo in si kujejo pot v svetniskost ubogih upokojencev, ki so jih zlobni otroci zapustili in so obsojeni na preveliko bajto.

Vsekakor pa… Bolje na svoje. Sem zivel 2 leti v najemu in po svoje pogresam to svobodo.

Naju je pa ta izkusnja stala 12k najemnin.

Sicer sem svojim preden so cegli odleteli v nebo predlagal, da mi vsaj posodijo kakih 20k, da bi takrat se 20k pologa kupil kako enosobno za 80,90k na puf ampak… Se je ravno kupoval predpenzijski terenec.

Za sestro, ki se je preselila k mozu v mansardo, kjer ni nic nanjo pisano, sta vzela 30k pufa.

Ni nujno. Moja zena je za mojo lastno mati avion. Zna rihtat vrt, izjemno dobro kuha, in ne zagoni pol place za neumnosti kot moja mati in sestra.

Jst in mlajsi  brat sva neprimerno bolj sposobna od fotra, ki je pac ostal doma, ker ga vecno zalostna mati ni spustila z joske, podedoval in pricakuje, da bo veliki sef, ki bo komadiral in podjebaval iz predoenzijskega terenca, do smrti z pomocjo hcerkice, ki jo je kupil z 30k.

In, ce sem ko sem zacel v prvi sluzbi se misli, da bom doma, in se je tudi takrat se moja punca potihem nekako strinjala, ter njeni pac niso sitiluirani sem po bolanem obnasaju, ko sem vsak dan postajal bolj samostojen zasluzil vec ipd. dobival samo polena pod noge od ubogega narciska, ki se pocuti ogrozenega ob odraslosti svojih otrok, sam sklenil, da ce zelim kdaj v zivljenju imet srecen zakon je bolje, da se odselim 100km stran. In sva se. Najprej 40km nato pa 90.

Ni mi zal.