Hči je vprašala za…

Poskrbite za hcero, imate moznost, drugo je ce ne bi imeli. Veliko bolje je da zivi doma, kot bog ve kje in kako. Ce vam ni mar zanjo, potem boljse da se odpove takim starsem ker niste vredni nicesar, kot zgleda res niste. Ce gre od hise, upam da nikoli ne pride niti na obisk. Ko bolje pomislim, sploh ne poznam primera, da starsi ne bi hoteli da je njihov otrok doma, ce to zeli. Poznam tudi veliko primerov, kjer zivijo vsi v enem gospodinjstvu starsi in hcer ali sin s partnerjem. Pa se vsi lepo razumejo in zivijo.

Jaz sem hci in jaz bi ravno tako zelela biti doma, pa ne dovolijo. Tu je mir, veliko gozda, na samem smo, noro, zame najlepsi kraj na svetu. Celo zivljenje sem govorila da bom zivela tu. Sedaj pa kot kaze ne, ker me nocejo. Sem popolnoma spremenila misljenje o starsih in zal mi je za vsak trenutek, ki sem ga zapravila tu. Pocakam samo se da zivali, ki jih imam, umrejo. In grem. Z minimalno placo in sama bom pa ze sezidala svojo hiso, upam da v istem kraju (sarkazem).

Darilna pogodba z določilom, da svojega deleža v nepremičnini ne sme prodati/odtujiti/oddati v najem za časa vajinega življenja.

Kot da ne bi imeli radi svojih otrok, res. Tiščat k sebi do smrti….

Poznam pa jaz veliki veliko primerov, ko so starejši mlajšim do konca zagrenili življenje pod skupno streho. V bistvu je hči kar pogumna, da bi se spustila v to.

Avtorica. Nimate radi svoje hcere. Zalostno.

Jaz sem svoji hceri in njenemu partnerju dala zgoraj nadstropje, sama pa sem v veliko skromnejsem spodnjem. Pa veste kaj? Ne potrebujem veliko zase (sem vdova) in ni lepsega, kot da se skoraj vsak dan vidite, veste da so v blizini, in da se imajo lepo. Velikokrat jim skuham kosilo, velikokrat ga oni meni, se podruzimo in smo v odlicnih odnosih. Vcasih, ampak redko, ker je v vrtcu, popazim na vnucka in lahko recem, da sem zelo srecna, da se je tako odvilo. Pa tudi moz, ko je bil se ziv, se je z vsem strinjal, saj je on bil pobudnik da greva midva dol in ona gor. Ja, vse je bilo narejeno in to moderno, pa hci ni nicesar prispevala. Ampak to sploh ni vazno meni. Odnosi so najvec kar steje in hiso bi edino lahko zazgala, ce ne bi imela nikogar noter.

Enostavno etažirajte hišo ter ji podarita njeno etažo. Lahko sta vesela, da imata možnost otroku omogočiti dober štart.

Jaz ne bi dala…

Če je hči (trenutno) samska, nikoli ne veš, kaj bo privlekla v hišo. V visokem procentu so ravno partnerji otrok tisti, ki potem delajo štalo. Očitno imate dobre odnose, drugače hči ne bi razmišljala o tem, da živi pri vama. Naj tako tudi ostane, ker če si bo navlekla kakega kretena, bo fak. Pa ne z njene, ampak posredno z njegove strani. Pomagata ji lahko v okviru svojih (finančnih) zmožnosti, in že to je velikodušno.

Kot je prej zgoraj nekdo zapisal: otrokom nudiš dom in finančno podporo, dokler se šolajo. Jih opremiš (oz. jim daješ zgled) z delovnimi navadami in ljubečim okoljem. Tako jim je kot (mladim) odraslim jasno, da se za – med drugim – reševanje stanovanjskega problema zanašajo nase in ne na podarjeno. Razumem tudi hčer, ki, jasno, ne bo vlagala finančna sredstva v nekaj, kar (trenutno) ni njeno. Logično in fer. Naj pa ta finančna sredstva vloži v nakup stanovanja, itak bo dedovala, ko bo za to čas. Verjamem pa, da ste v dilemi in se bojite zamere, posledično morebitne prekinitve stikov ali pa vsaj zmanjšanje le-teh. Ampak… jaz osebno ne bi nikoli živela s svojimi ali moževimi starši. Pa tudi, če se vsi krasno (pa se ne hecam) razumemo, imam raje nekaj, kar sem “pridelala” sama. Ko bo čas, bom dedovala. Če ne bom, tudi prav. Ne pričakujem od nikogar ničesar, se zanašam nase. Če mi je kdo ponudil varstvo za otroke ali pa nedeljsko kosilo sem z veseljem sprejela, nisem pa nikoli ničesar od tega pričakovala.

Smo si pač različni in prav je tako.

domnevam, da je ta spodnji štuk že delno urejen.

Najbolje bo, da vidva sama uredita ta štuk in potem naj hči brezplačno živi v njem, lastništvo pa ostane moževo. Hči ima tako idealen štart in lahko špara za svojo nepremičnino.

Zanimivo. Eni starsi svojim ne dajo nic, kot da bojo nesli kaj s sabo v grob. Bog ne daj olajsat zivljenje otroku, a? Medtem ko drugi, pa jim dajo vse. Poznam primere, dali so sinu parcelo za hiso in se 70.000e za gradnjo. Hceri so pa dali tudi podobno cifro za opremo pri mozu in dodaten prizidek zaradi velikega stevila otrok. Aja, pa se vsakemu svoj avto kupili, za 30.000. Potem eni drugi, so naredili hiso za dve druzini, v enem delu so oni in v drugem hci z mozem, sinu pa kupili stanovanje. Sosedi so dali hceri zajeten kup denarja za it na svoje, ker sama z minimalcem ne bo mogla kupit svoje nepremicnine. Tako da eni so res velikodusni, drugi pa… Ne recem, da nimas moznosti in ne mores. Da pa imas in noces, pa se mi zdi svinjsko. Bolje ne imeti otrok, ce so ti odvec in nimas namena pomagat, ce imas moznost.

Potrebujete celo hišo zase? Rabite dodaten vir zaslužka in bi radi pobirali najemnino? Če je tako, si najdite podnajemnike, to povejte hčeri in naj se odseli. Ne boste menda pobirali najemnine od lastnega otroka.

Tudi vi ste živeli v najemu. Hiše niste dobili na račun svojega dela in prizadevanj ampak na račun moževih staršev. Pametovat kako naj se otroci sami potrudijo, ker ste se mogli tudi vi sami trudit, torej nimate pravice. Če vam hčerka niti toliko ne zaupa, da želi prepis lastništva, ker se boji, da jo boste po enem času, ko bo v stanovanje vložila že kup denarja, zaj*ali, tudi veliko pove o vas.

Naj si punca najde enega starega moza pa ji bo kmalu zapustil in bo kaj imela. Ce nima dobre place, si sama ne bo ustvarila nic, ker se ne da. Odvisno tudi koliko let ima. Ce je pod 25 ima sanse mogoce dodatno izobrazevanje itd, pa se to bo sama zelo tezko, upam si trdit da nemogoce. Ce je nad 30 pa se posebi ne bo nic.

Mal je smešno tole.

Bili ste ves čas v najemu, torej nista z možem nič ustvarila, dokler mož ni podedoval hiše po starših.

Zdej pa bi taisti mož, ki ničesar ni ustvaril sam, pametoval svojemu otroku.

Emm….

Če nočete, da je v isti hiši, prodajte gornji štuk in ji dajte to za polog za lastno nepremičnino.

no ta mož je počakal, da so stari škripnili (očitno je imel srečo, da ni šlo za kakšne trmaste stoletnike).

Tako je ta stvar. Najprej naj se punca poroči in ima otroke, da se vidi pri čem ste/so. Da je stvar realna in resna, ne le neke fantazije. Pa tudi njen mož ima nek dohodek, vidi se ali je nek normalen človek. Potem ji lahko tudi ti opremiš stanovanje na svoje stroške. To je lahko tvoje darilo mladi družini. Ne bi ji pa jaz prepisal stanovanja. Stanovanje se ji prepiše ko je stara cca 40 let. Pa še to. Če že kdaj podariš stanovanje, ga podari izključno hčeri, ne tudi njenemu možu.

Hci ima 35 let, dela v dveh smenah v prizvodnji. Druzine ne bo imela, ker nima vec maternice. Niti partnerja noce. Tako, da bo zivela sama, tako se je odlocila. Ja pac midva bi rada da sva sama v hisi. Zdaj je sicer z nama in ni problemov, dalec od tega, samo hoceva mir in biti sama. Spodnji stuk je prostor za zur, zato ce ji dava, to izgubiva. Sva sicer pripravljena popustiti, s tezkim srcem, nikakor pa prepisati.

Nikakor podariti stanovanja hčeri. Sicer pa, če smo malo pikri, hči niti nima nekega maneverskega prostora v pogajanju z vami. Ima slabo plačo, je utrujena, ginekološke težave. Saj nima kam iti. Za silo ji opremi dve sobi in kuhinjo. Pa naj mirno živi. Prepiši ji pa nikar, ker bo prodala. Po vsem kar si povedala, zvonijo vsi alarmi.

A zato ker je bolna in ima minimalno placo ali pa malo vec, bo prodala? Sicer pa, a se niste slisali za to, da napises da ne mores prodat, dokler so zivi? Vse se da zmenit.

uf zgodba je vedno bolj monovska. da še jaz dodam svoje. Sedaj hčerka pravi, da noče moškega, v resnici pa se naskrivaj že pol leta dobiva s črnim muslimanskim migrantom, ki ima v Afriki 8 otrok (in dve ženi), da o širši žlahti ne izgubljam besed. Zato pa hoče, da ji mož prepiše, ker ko bo enkrat njeno, bo lahko tam delala kar bo hotela.

Hahaha, hočeta prostor in mir, hkrati pa rabita prostor za žur.

Kadar pa ni zasedeno, pa sprejemaš stranke na masažo? Srečni konec za vse?

Uff pa taki starši, v življenju niso nič ustvarili, sedaj pa pametujeo glede “svojega premoženja in prostora za žur”.

V obnovo hiše, sem vložil cca 100.000€. Obnovo sem izvedel tako, da ima vsako nadstropje, svoj vhod in eno garažo za osebni avto. Hkrati, se gre lahko iz pritličja do vrha, tudi skozi hišo.

Predno sem karkoli začel, smo se dogovorili, da imata oče in mati služnostno pravico do njune smrti, da sem ju dolžan preživljati ter s simbolično ceno odplačati sestro in brata, 5 let po smrti, zadnjega starša. Starša sta še vedno živa in hiša je sedaj moja last 10 let.  Za enkrat to deluje, ker smo se vsi nekako prilagodili.

Verjetno bom podobno naredil tudi jaz, v primeru, če bo kdo od sinov izrazil željo po stanovanju, kjer živita starša ali izdelavi novena, v mansardi.

Rabiva mir v smislu, da mi ne hodi en po hisi s sesalcem, v kuhinjo, zelo rada pece pecivo in veliko ustvarja…. V tem smislu rabiva mir. Vsak vikend pa povabiva prijatelje v “zur sobo” in kaj specemo na zaru, pijemo, skratka se druzimo.

Dobro, saj ni treba vec odgovarjati. Sem dobila dovolj mnenj.

Hodi po hiši s sesalcem? Se pravi pri vas ne sesate? Prah čudežno sam izgine?

A hčerka pa ima niju rada, če je prepričana, da se bosta z njo samo okoristila in jo vrgla na cesto? Daj preberi vse kar piše.

Najprej ji povejte, da ste jo rodili samo zato, ker ste si otroka vi želeli, vam je tiktakala biološka ura in ste podlegli pritisku okolice “otroka je pač treba imeti” in ne da bi imeli z otrokom obveznosti. Ji bo vse jasno in bo verjetno s svetlobno hitrostjo spokala stran od vaju. Za vedno.

Če je ne želite v hiši ji to direktno povjete. Ne bo pa brez posledic. Lahko ostaneta sama v svoji preveliki hiši. In brez hčere.

Lahko pa uredite kot so vam že predlagali: s preužitkom. Vsi dobite in vsi ste zaščiteni.