Hči izredno pridna v gimnaziji, a doma ne pomaga nič

niso vsi otroci rojeni učenjaki. Zakaj jih ne pustite, da so uspešni v tem, kar počnejo radi?

Moji pa kar ubogajo. Vsi so pridni. Imajo lepe ocene, tako v srednji kot na fakulteti.
Ko pridem iz dela me vedno caka kosilo, vse umito, pospravljeno. Pa jim recem, ce mas delo za solo, faks.. pusti in se posveti ucenju. Prvo sola potem drugo.
Res so pridni tile moji. Imam prav sreco z njimi, je pa res, da so ze od malega sodeloval, pomagal pri raznih opravilih.

Oh pajade. Logično je, da otrokom ni do tega, da bi delali doma. Halo, saj tudi meni ni. Pa pač brez nekaterih stvari ne gre. Da bi pa moral vse delat in še z veseljem??? Pa kaj še. Jaz sem bila ena izmed takih, ki nisem doma veliko delala. V oš se res nisem nič učila, v gimanziji pa potem ja. Kuhati sem začela šele ko sem dobila svoje otroke in sem bila na svojem, prej ne. Še vedno me ne veseli, pa znam kar ok skuhat vse mogoče. Pečem sladice še vedno ne – in jih verjetno nikoli ne bom. Če bosta to počela moja otroka – super, ravno tako morata sodelovati pri hišnih opravilih, da pa bi pričakovala, da bosta to delala z veseljem? Nisem na glavo padla. Itak pa tudi pri nas velja, da najprej naredita vse za šolo, šele potem pride ostalo – tudi obveznosti.
Aja, glede uspešnosti – meni je vseeno ratalo čisto dobro – imam čisto spodobno plačo, delo, ki mi je ok,…skratka – kljub temu, da nisem doma nič delala, mi je uspelo čisto spodobno življenje. Ne verjamem, da bi mi kuharija in peka pri tem kaj pomagali. Kot tudi večini, ki ni ravno v takšnem gastronomskem poklicu, ne. Živite v nekih utvarah. 🙂

O kaksnem veselju ti to? Kateri mulc pa je se z veseljem pomagal doma?

Gre zgolj za to, da so obveznosti v soli in so obveznosti doma.

In na racun piflarije v soli pac niso odvezani opravil doma.

Meni se recimo do faksa ni bilo treba nic kaj uciti- je pac slo vec ali manj brez. Opravila doma do bila dolocena.
Faks je bil inzenirski, zahtevnejsi. Sele takrat sem dejansko morala osvojiti zicleder. V najvecjih rukerjih med izpitnimi obdobji sza starsa malo popustila, sicer niti ne. Ce je bil cas za luftat, je moral bit tudi cas za pomagat.
Se vedno se je najdu cas za hobije in zurke.
In ja, imam super sluzbo, dobro placo, postiman dom in familijo, predvsem pa mi je jasno, koliko zmorem in koliko lahko sama naredim. Za razliko od pridnih solskih misk, ki zdijo v brezveznih sluzbah po JU in doma zazirajo lastne starse.

A zamenjava, nasa bi pa raje pospravljalu, samo da se ji ni treba uciti. Za pospravljanje bo imela se celo zivljenje casa, problem je, ker se ji cas za ucenje izteka….

torej ta hči ne bo potem privlekla svoje familije pod mamin krov in ne bo pričakovala, da ji mama vzgaja njene otroke? Ali bo takrat normalno, ko jo bo hči prosila za varstvo, da se bo stara namrdnila kot sedaj hči, če mora smeti odnest? KOlikor jih poznam so take pijavke, pijavke vse življenje in pričakujejo, da jih starši pedenajo spred in zad dokler ne obnemorejo.
So si pa starši pravzaprav sami krivi.
[/quote]

Do dneva ko bo imela svojo otrocad, bo verjetno minilo se 10 let. V tem casu ima pa se veliko sans, da se nauci tudi pospravljati. Ampak cas da pridobi formalno izobrazbo, se bo pa iztekel v 5 letih.

Ne vem no, jaz poznam ravno obratno – tisti, ki so doma veliko delali, so bili res pridni za vse ostalo, za šolo pa ne. Marsikdo ni dokončal faksa, ker je potem raje vse drugo delal, samo za faks ne. Tako da ne, pri meni ni bilo tistega, da so obveznosti najprej, šola kasneje, ampak obratno. In se je obrestovalo. Pravzaprav pri vseh, ki jih poznam. Ker so starši znali ceniti izobrazbo. Tam, kjer je niso, je tisti, ki jo je vseeno hotel pridobiti, prekleto po nepotrebnem garal samo zaradi mentalitete staršev, da je vredno samo fizično delo. Oprosti, ampak dejanska dodana vrednost je tam, kjer fizičnega dela skoraj ni.

Se sicer strinjam, da v družini vsi nekaj prispevajo pri delu, tudi otroci, ampak ne za vsako ceno in ne najprej to, šele potem šola. Sploh pa ne neka peka 🙂 To naj dela tisti, ki ga veseli. Še kuharija je dovolj toliko, da nisi lačen. Če boš želel, se lahko tudi kasneje naučiš.

Ne vem no, jaz poznam ravno obratno – tisti, ki so doma veliko delali, so bili res pridni za vse ostalo, za šolo pa ne. Marsikdo ni dokončal faksa, ker je potem raje vse drugo delal, samo za faks ne. Tako da ne, pri meni ni bilo tistega, da so obveznosti najprej, šola kasneje, ampak obratno. In se je obrestovalo. Pravzaprav pri vseh, ki jih poznam. Ker so starši znali ceniti izobrazbo. Tam, kjer je niso, je tisti, ki jo je vseeno hotel pridobiti, prekleto po nepotrebnem garal samo zaradi mentalitete staršev, da je vredno samo fizično delo. Oprosti, ampak dejanska dodana vrednost je tam, kjer fizičnega dela skoraj ni.

Se sicer strinjam, da v družini vsi nekaj prispevajo pri delu, tudi otroci, ampak ne za vsako ceno in ne najprej to, šele potem šola. Sploh pa ne neka peka 🙂 To naj dela tisti, ki ga veseli. Še kuharija je dovolj toliko, da nisi lačen. Če boš želel, se lahko tudi kasneje naučiš.
[/quote]

Tooo!!!

Jaz lahko samo povem, da z mojo izobrazbo (7. stopnja) ne dosegam takšne plače kot en vodovodar. Pač, tko je. Cigl se ne premakne sam, tudi voda ne priteče sama do pralnega stroja. Pač če nič od tega ne znaš, moraš drago plačevati takim s 3-letno izobrazbo.

Pri nas je najbogateljši v vasi en, ki ne vem, če ima sploh kakšno šolo, razen osnovne, je pa varilec ima šlosarijo s katero mastno zasluži, sploh kadar dela kakšnim učenjakom, ki nimajo realne predstave o tem, koliko kaj pride.

Upam, da punca gre v študenta in da bo čim bolj koristila tuje izmenjave.

Ko imam na voljo kandidata s samimi 10kami in brez bilo kakšnih drugih udejstvovanj in pa enega z 8kami z bogatim življenjepisom relevantnih izkušenj izven uradnega sistema šolanja, koga mislite, da bom vzela?

Jaz bi definitivno vzela tistega drugega. Ni vse v ocenah, so le neke številke, ki v bistvu ničesar ne povedo. Vsak ima lahko 10, če se vse dneve uči, če pa ima obzorje širše in vidi še kaj drugega.

me zanima kako tak clovek dela potem, kaksno ima delovno okolje, ce vse drugi posoravljajo namesto njega.. v sluzbi tudi?

Ni lena, ampak je leva. Vsak deset let star otrok obvlada osnove gospodinjstva. Kaj bo, ko bo imela otroka? Otroka boli k…c mamina izobrazba. Na mizi je fino, če je kak krožnik juhe. Bo cele dneve na sendvičih ali čokolinu?

Aja saj res, poturila jih bo ta starim, da ji bodo od rit odnašali kot so ji vso srednjo šolo.

Ne pretiravam. Mož je izobražen in na vodilnem mestu. Doma sam izriše in izdela pohištvo ali npr. napelje elektriko. Da ne govorim kako obvlada kuhanje in druga gospodinjska dela. Mijstrov ne rabimo klicat. Mene bi bilo sram, da kljub svoji izobrazbi, ne bi znala za metlo prijet in opravit delo, ki čaka.

Ma kaj ti misliš da ima tvoja hči deset rok invsvojem dnevu 30 ur namesto 24?

Najprej rabi minimalno 8 ur spanca, budna je torej 16 ur svojega dne, polovico tega preživi v šoli, ostane ji 8 ur “prostega časa”, recimo da se pol tega uči.

Ima 4 ure, daj ji 1 za telesno aktivnost na svežem zraku, 1 za zajtrk, kosilo, večerjo, da v mitu poje obroke, 1 za pripravo na pouk ter tuš zvečer, ostane ji ena ura, v kateri si naj odpočije, saj ni robot.

Mnogi starši ne razumejo, da šola ni kot služba, saj se ne konča, ko prideš domov. Domače naloge, seminarske, prestavitve, testi, priprava na maturo so izredno naporni in terjajo veliko časa, vaši OTROCI NISO ODRASLI, njihove obveznosti so drugačne od vaših!!!

Bo počela tudi to ko bo prišel čas za to, brez skrbi. 19-letnikom pač peka piškotov ni prioriteta.

Je ista,kot bi sama pisala, naredila gim., težef fax, zdan dela, doma pa niC id nič. Vse sem Ze probala. Verjjetno jaz kor mati kriva. Naredi službo, potem….vse je moje…ima non stop izgovore.Ne da se mi več….lp

moja je bila za gospodinjska opravila popolnoma lena. v najstniških letih je sobo pospravila samo zato, ker sicer nisem dovolila obiskov.

danes je v svojem stanovanju, ki je tako čisto in pospravljeno, da se lahko nad sabo zamislim, kakšno imam jaz. kuha (večinoma po receptih iz yt) tako dobro, da jo včasih prosim, če naredi eno porcijo več, da si nesem domov (pa niti jaz nisem slaba kuharica).

veliko zadev pride z leti, ko dozorijo in jim gre lastni nered na živce. in takrat to naredijo z veseljem, ko so najstniki, je pa itak vse teženje in prisila. a nismo mi bili isti?

Lepo vas prosim tisti ko pišete naj bo srečna da se hčerka rada uči. Sama sm vzporedno naredila 2 srednji šoli pa doma kljub temu mela obveznosti, ki sem jih morala opravljati redno, če ne sem bila brez svojih ugodnosti, telefon, itd. Pa sem vsa leta bla odličnjakinja pa bla zlata maturantka, pa sedja hodim na faks pa živim že na svojem pa si sama kuham, perem, pospravlam, pečem, znam zamenjat žarnico. Pa če me mama nebi silila da delam doma nebi znala kuhat in ostalo. Ni vse sma v znanju. Tut če je odličnjakinja se ne pomeni da bo bla direktorca velikega podjetja pa mela denar za služkinjo. Pa js če bi imela denar ga nebi porabla za to. Žalostno je da pol mladih punc ne zna niti metle prav v roke prjet pa spucat stanovanja. Pa mišljenja ko jih tule berem groza. Ni čudno, da so zdej mladi tok razvajeni. Ka mislite da ce hcerki ne bot reba nikol nc delat da bo pa pol kr sama se naučila. Malo vrjetno. Pri 30ih bo še živela pri mami hotel pa mela same 5 pa 10. Delala pa ko kelnerca.

Pa brez zamere avrorci pa ostalimni vse v ocenah. V 21. stoletju ja je pomembna izobrazba, ne pa ocene. Pomembno je kok v praksi ti dobr izkoristiš to znanje. Pa da se znaš obrnat pa kej nardit. Ne da znas teoreticno razložit kak se uporabla metlo amapk da jo dejansko znaš uporabit.

Jaz sem enaka. Doma res ne delam veliko, pa niti ne zato ker me ne bi veselilo ampak zaradi odnosa moje mame – pravzaprav kot mati in hci sploh nimava odnosa. Sem edinka in zanjo sem bila vedno nihce. Vedno sem bila (in sem se) delezna zbadljivk in norcevanja s strani moje matere, ne spomnim se kdaj bi me nazadnje pohvalila. Cetudi sem se kdaj poteudila in zglancala celo hiso, zanjo nikoli ni bilo dovolj dobro – zato se enostavno ne trudim vec, naj to pocne sama.

V studentu opravljam vsa opravila (npr. Sobo pocistim sama, cimra jo le redko in mi res ni problem, kopalnico pocistim po razporedu itd.), doma pa od vsega nastetega le kdaj pa kdaj kaj skuham (ampak se tisto raje takrat, ko je doma oci, ker mati vedno komplicira – zanjo nikoli ni nic dovolj dobro).

V soli sem bila vedno na vrhu in se zdaj mi ucenje ne predstavlja tezav. Ravno nasprotno – je motivacija, da cimprej odidem na svoje, da si bom lahko omogocila svoj skromen dom.

Moj nasvet bi bil, da je ne silite, sploh pa ne kregajte, ker otroci to vzamemo resno.
Pohvalite jo & ji povejte v mirnem tonu kar vas zmoti, verjamem, da bo dobro sprejela.
Cloveska narava je pac taka, da se branimo, ce smo prisiljeni v nekaj, kar nam ne ustreza.

Najvec kar lahko stojite je to, da ji stojite ob strani. Verjemite mi – zrasla sem na kreganju, dobesedno kregali smo se vsak dan (ker mati vedno najde iglo v senu),ŽIVLJENJE je PREKRATKO za kreganje.

Spodbudi jo s plačilom za delo. Saj drugje tudi ne bo zastonj delala, zakaj bi morala doma? V kapitalizmu se za vse plača, zdaj bi pa nekaj škrtarili in imeli sužnjo. Sploh če je brihtna, brez plačila ne bo šlo.

Ko bo primorana, bo poskrbela zase 🙂

Če je dekle pridno v šoli in se veliko uči, je to zelo pozitivno. Naj skrbi za svoje stvari, da ima urejene, da ima čisto in pospravljeno svojo sobo. Naj pospravi za sabo, kuhanja in drugih gospodinjskih opravil pa se bo lahko naučila med počitnicami. V gimnaziji je veliko učenja, še posebej pred maturo. Jaz moja dva, ko sta hodila v gimnazijo, nisem obremenjevala z gospodinjskimi opravili, pa sta sedaj oba pridna in znata narediti vse, kar je treba. Hčerka ima doktorat, družino, zna skuhati, speči (tudi torto in potico), počistiti, likati, vse, ima pa tudi dva otroka. Tudi sin zna opraviti vsa gospodinjska opravila, priden je tudi za delo po vrtu.

Prav je, da se otroci vsega navadijo delat, pretiravat pa tudi ni treba.