Hčerkica 6 let se mi je zlagala
Sicer sva v zelo dobrem odnosu. Ko sem jo prišla iskat v vrtec, mi je povedala da je bila v krosu druga.
Ji čestitam. Zvečer pred spanjem pa mi pove, da je bila med zadnjimi.
Povedala sem ji, da pomembno je sodelovati in ne zmagati..
Mi daste kakšen nasvet.
Boli me, ker se je zlagala. Želim, da mi za naprej vse pove po resnici.
Predstavljaj si, kako je njo tiščalo, da ti je potem vseeno priznala, da ni bila druga. Mislim, da daleč pretiravaš, poleg tega je nerealno pričakovati, da ti bo vedno vse povedala (po resnici). Lepo, da nisi planila na njeno priznanje kot sestradan pes na kost, lahko pa poiščeš kako fletno knjigo na temo resnice in laganja in jo skupaj prebereta, pa potem malo predebatirata. Pomembno je, da dobi občutek, da ti lahko vse pove in da nima prevelikih pričakovanj od nje.
Se ni zlagala ne prvič in zadnjič, problem je le ko človek začne lagati iz strahu ali ko to postane patologija. Ne teži ji glede tega in ji ne vzbujaj občutka krivde.
Tu je le ena rešitev, in to je da doma ustvariš sproščeno okolje, kjer se se ne obsoja in kjer ni tabujev in kjer se lahko vse vpraša. Tako, da bo vedela, da ti lahko zaupa. (še vedno bo gdaj se zgodila kašna manjša laž, saj je to človeško) Taki otroci, ki imajo zaupen odnos s starši so ponavadi tudi bolj varni in ne padejo tako hitro pod slabe vplive.
Povedati ti pa vsega ne rabi, saj ima vsak človek pravico, do svoje intime, tudi otrok.
Ljudje lažemo. To imamo v genih. Lažemo tudi sami sebi, marsikdaj se tega niti ne zavedamo. Prilagajamo resničnost svoji idealni viziji, ki jo imamo v glavah. Zakaj je tako absolutno nujna zasebnost? Skrivanje pred drugimi? Zakaj je grozljiva misel, da bi si lahko nekega dne brali misli? Ker je resnica o nas zelo drugačna od realnosti. Pri vsakem od nas. Vse reklame so laž. Poudarjajo pozitivne lastnosti in zamolčijo negativne, končni rezultat pa je slika, ki je zelo drugačna od realnosti. Torej laž. Zakaj Big Mac na sliki nad pultom zgleda veliko lepše kot je potem v resnici?
Otrok si je tako zelo želel biti prvi, da se je zlagal, da je bil drugi, ker je bil v resnici med zadnjimi in ni upal rečt, da je bil prvi. Največ resnice boš od nje dobila, če ne boš delala problema okoli tega, da se ti je zlagala, tako kot si že storila. Tako se ne bo bala še tebe in tvoje reakcije, ampak ti bo zaupala. Človek rabi nekoga, ki mu bo lahko zaupal.
to me je spomnilo na mojo zgodbo, ko sem si v 2 ali 3 razredu oš zmislil da sem bil drugi na teku okrog igrišča, v bistvu pa sem bil med zadnjimi, praktično ista zgodba, zakaj se še vedno tega spomnim? ker je bila verjetno ena redkih stvari ki sem se jih zlagal, še ena je bila da sem dobil priznanje nekega modrega delfinčka v šoli v naravi zato ker sem se naučil plavat, v resnici pa so tega delfinčka dobili vsi ki so sodelovali na plavalnem tečaju, s tem da sem bil jaz eden redkih ki se ni naučil, tudi to mi je ostalo v spominu, ostali ki so znali so pač dobili zlate srebrne bronaste… to sta bili 2 laži, ki se jih še vedno spomnim. sicer pa se povprečen človek zlaže 1.65x na dan (tako pravi ena od raziskav, ki sem jo ravnokal poiskal), vse pa pravijo da je teh laži več na dan, mislim da je to vse skupaj normalno in se ne bi preveč sekiral.
Če se otrok ni zmožen zlagati, je to znak za alarm. Običajno so taki otroci na avtističnem spektru.
Na mestu je, da hči naučiš, da ti lahko zaupa in pove po pravici. Čisto mimo je pa, da travmiraš, ker imaš v tem pogledu zdravega otroka. Ja, otroci so tekmovalni, želijo si pohvale, želijo biti boljši od ostalih. Ko naredijo kakšno stvar, na katero niso ponosni, so zaradi nje v stiski ali kaj podobnega, se zatečejo k laži, ker jim je težko priznati, kaj se je zgodilo in jih peče slaba vest. To je za to starost popolnoma normalno.
Forum je zaprt za komentiranje.