Gnusi se mi razvajena družba okrog mene!!!
Sm prebral celo temo in lahko rečem avtorici kapo dol. Sam sem tudi iz podeželja, sicer ne direktno iz kmetije, vendar predobro vem, kako se je potrebno obrnit za delo na kmetiji.
Opisana izkušnja je videti kot dopustniška nočna mora. Bolje bi bilo, da bi šla s prijateljicami, pa bi se fantje sami znajdli s pospravljanjem, trgovinami, budgetom,……Nasploh je bila napaka, da si bila edina punca v družbi.
Pri nas je bilo tako, da smo bili 5 dni v apartmaju 4je, tj. 2 iz vasi, 2 iz mesta. In smo čist lepo shajali kjub opazni razliki v mentaliteti. Pač, če se ve, za kaj je kdo zadolžen, to se vnaprej zmenimo, kdo pomiva, kdo čisti, kdo nosi smeti,…..in smo se imeli res fajn.
Če se ne da premostiti teh razlik, je bolje iti vsak svojo pot. Glede na to, kaj prihaja za nami (vidim študente na našem šihtu), bo tole še zelo zelo pestro. Še dobro, da obstaja pridna mladina iz podeželja. Seveda vsa čast tudi izjemam iz mestnega okolja.
Iz globalne perspektive je LJ navadna urbana seledra. Ker pa v tem vsestranskem srediscu centralizirane drzave zivi vecina “naprednih” starsev, je logicno, da od tu prihaja vecina permisivno vzgojenih marksisticnih razvajanckov, prepricanih da je naloga vseh drugih, da jim zamika priviligirane lene riti.
Podezelje ima spet svoje druge probleme. Ampak to je ze cisto ena tretja debata.
Draga mlada ponosna kmetica, najprej pohvale, da si spakirala in zapustila bumbarja, ki se je postavil na stran prijateljev. Takega kroga ljudi in fanta pač ne potrebuješ, če čutiš, da ne spadaš k njim.
Ampak,…
…zakaj bi si želela komandirati trop nebogljenih, razvajenih tipov na dopustu. Če si ti navajena, da takoj ko vstopiš v apartma, razpakiraš, urediš okolje, kuhaš,…bi pač to naredila zase in ne vsiljevala tega drugim. Eni na dopustu pač živijo iz kufrov, in prvo ko stopijo v apartma spijejo en mrzel pir – tudi jaz. OK, kar se tiče trgovine razumem. Če ste skupaj kot družba, naj vsak nekaj primakne zraven, brez izgovorv – ne zdaj pa ne pa potem, pa mogoče kasnej pa neke kompenzacije,…
Ostalega ne bom komentirala, ker kar se tiče dediščine je tudi na vasi veliko takih, ki komaj čakajo da stari umrejo, da podedujejo.
1. usi mestni ljudje nismo taki. jih je pa veliko ja. vsaka šola neki stane. razmišljam kateri primer bi ti dal da bi razumela. če bi ti zgledala tako in se znala tak oobnašat če bi bila takšna oseba kot je miley cyrus, pol bi se zel odobro ujela z njimi. ker predvidevam da to nisi, kar ni nič narobe, me čudi malo, če nisi znala tem puncam spelat fante? saj vsak normalen dec bite verjetno? al v čem je fora? tvoj odnos je problem. ne njihov. ti se moraš mal osprostit v laifu in se znat skulirat in razumet da je treba tudi kdaj uzivat. nisi navajena zapravljat denar. navadi se. samo 1x se zivi. zdaj pa imam jaz vprašanje? kaksne kopalke pa si imela?? in zakj nisi imela tanga kopalk al pa vsaj brazilk?
niso LJ, 10.08.2020 ob 10:52
Saj avtorica ne govori o meščanih, ampak prav o Ljubljančanih. Kar poznam Mariborčanov, Celjanov, Kranjčanov, je to čisto druga scena, odprt folk z neko globino, osebnostjo.
[/quote]
Pravih Ljubljančanov je zelo malo. Večinoma so priseljenci iz vukojebin. Svoje kmetavzarske navade so prinesli s seboj v mesto.
Pristni Ljubljančani so iz finih, starih družin s prebivališčem v središču mesta.
Veliko je tudi južnjakov, to niso Ljubljančani.
Pravi Ljubljančani niti niso taki, kot jih opisuje avtorica. Večina Ljubljančanov je priseljenih po 2. vojni, vključno z mojimi starši, veliko pa zadnjih par desetletij. Mnogo teh Ljubljančanov je dobilo večvrednostne “manire” in se obnašajo tako, da bi naši bivši sodržavljani rekli: “kad se opanak pocipeli, budala se rodi” , pa to niso mišljeni poprek tisti, ki pridejo v mesto, ampak tisti, ki v trenutku, ko pridejo v mesto “pozabijo” svoje korenine in začnejo neposrečeno igrati večvrednega meščana – no teh je v Ljubljani pač kar veliko.
ponosna mlada kmetica, 10.08.2020 ob 10:13
Sem dekle s podeželja, kjer mrgoli “boomerjev, homofobov in kroničnih jetrnih bolnikov” kot bi se izrazili moji bivši “frendi”. Par let nazaj sem šla v Lj na študij, tam spoznala zdajšnjega bivšega fanta, ki je tudi rojen tam. Na začetku sva se ful ujela, tudi z istega faksa sva, vse je bilo dosti svobodno, neobvezujoče, tudi žurersko in to me na začetku ni motilo, všeč mi je bilo, da sem zdaj starejša in si lahko privoščim tudi kaj stran od ata in mame. Družila sem se tudi z drugimi prijatelji s periferije oz. nekako v krogu ljudi, ki so tudi prišli z bolj odročnih koncov Slo.
Ko je s fantom postajalo resneje, sem nekako stopila tudi v njegov krog ljudi. Tu je nastopil problem, ker se oni družijo že od srednje oz. celo osnovne, čisti mestni ljudje. Ker moj bivši ni kazal zanimanja, da bi hudo “hengal” z mojim krogom ljudi, ker jih ni poznal in mu je bilo čudno, je prešlo na to, da sem bila kar naenkrat večino časa z njimi, in nisem mislila da bo to tak šok pač normalni mladi ljudje.
Predvsem je koren problema v tem, da se počutijo tako upravičeni do določenih zadev da jih smatrajo za samoumevne. To pomeni da za konec tedna mirno zasedejo hiše ali pa vikende svojih staršev enkrat eden enkrat drugi, ker rabijo “plac zase”, ostale pa izrinejo ven. Starši jim nakazujejo žepnino, če zmanjka, obrni telefon, pa bo par evrčkov več na računu. Kar imajo, dajo za drobnarije, alkohol, muziko, klube itd, taksi, dostavo – ne vsak dan ampak večina jih z denarjem ne zna nič. Meni se zdi hinavsko, da govorijo, kako jim gre vsa starejša generacija na živce, pa j*b*eš fotra, j*eb*eš mamo, ampak brez njih pa ne morejo ker en teden ne morejo znotraj badžeta živet. Ves čas jamrajo kako jim je hudo in kako si ne bodo mogli bajte postavit, pa kakšna bedna vlada je, en cel kup izgovorov za lastno lenobo. Ko sem fantu predlagala, da bi julija in avgusta delala, da prišparava nekaj za avto (on izpita nima, pa so starši takoj rekli, da mu dajo denar, samo se mu ne da), me je zavrnil, češ da ne študira celega leta zato, da bi se pol pregaral, za prekarno postavko pod 10 evrov in zajeb*avanje šefov, da raje crkne kot podpira tak sistem. Jaz sem si našla delo v lokalu in še v skladišču, ne rečem, da je idealno, ampak sem preživela še kaj hujšega v življenju tudi za kruh smo včasih komaj imeli, pa sem že od začetka poslušala pripombe, če mi je “tako bed, da se morejo dedci slinit po meni” in “kam sem spustila svoj nivo.”
No, par dni nazaj je nastopil “dopust” tudi zame. Veselila sem se ga, res. Seveda ni bilo šanse, da bi šla s svojo družbo ali sama s fantom, ampak vseeno, morje je morje. V momentu smo se začeli kregat, ker bi oni po vožnji samo spali in šli na plažo, treba je bilo pa še počistit, razpakirat, postelje preobleč, kaj skuhat – seveda, ker se nobenemu ni dalo, sem to naredila jaz, oni so “lagano” kartali na balkonu.
Sem goltala dan, dva tri, razen tega je bilo kar fino, se mi je celo zdelo, da se zbližujemo. Nakar pride dan za trgovino, pa cel halo. Jaz rabim to, pa to, pa to, pa to. Se dogovorimo, da greva midva s fantom, OK, ni problema, vsak da svoj delež, pa je. Ob tem pa se je začelo kup izgovorov, da “joooj, kriza, ne bom imel-a za to, pa za bencin rabin, pa štipendija …”. Na koncu so le dali svoj denar, no, dvema sem morala založit, pa dobro, tistih 5 evrov ni tak problem, ampak odnos …
Ni mi dalo miru in sem fantu povedala, ko sva bila v trgovini, da me to moti in če se njemu zdi prav, da ta in ta vedno živi tako na lahko. Dobila sem tak plaz očitkov, da me je kar odneslo od šoka. Da kaj je narobe z mano, da kakšna prijateljica pa sem, pa taka škrta, a je problem zaradi ene trgovine, če sem prizadeta, da se ves čas samo pritožujem in kujam, pa da pridigam, da če mi kaj ne paše, lahko tudi grem. Zagrozil mi je, da je razmerja konec, če komur koli kaj omenim, da ne bom vsem pokvarila dopusta in da ne ve, zakaj so me sploh vzeli s sabo. Da ko sem pa hodila z njimi tja in tja, sem bla pa tiho (to, da sem hotela plačat svoj del vedno tudi če sem bila gostja, da sem vedno kupila živila, kuhala in za nami počistila seveda nič ne pomeni).
Pa sva se vrnila, zame se je začel pekel nadaljnja dva dni. Nobeden ni več govoril z mano, na plaži so s fantom vred umaknili par metrov stran od mene, vmes pa sarkastični nasmeški, pripombe, ignor. Na koncu mi je bilo dovolj in sem spakirala, da bom šla že nekako sama domov. Povedala sem fantu, da ne bo šlo tako naprej in da če želi, se lahko pogovoriva, ko pridejo domov. Je rekel, da ni šans in da naj s*iz*im domov v te rovte, kamor spadam. Potem sem slišala norčevanje, češ, da “zdej pa lahko najdem enega, ki me bo domov vzel in bom lahko na polju froce rojevala”, “janša” “nova TV”. Ko sem vlekla potovalko čez dnevno-kuhnjo, so se mi cinično režali. Vso pot domov sem prejokala.
Razmišljam, da bi vzela prosto leto in šla delat, ker se mi gnusi to mestno življenje, to zastonjsko bivakanje, mentaliteta, kava na kavo, vsi se delajo, kako jim je fajn drug z drugim, v resnici pa polno opravljanja. Nič jim ni dovolj in pritožujejo se nad vsemi in vsem, samo, da jim je čim manj treba, sebe imajo pa za nekaj več, oni pod 1500 plače delali ne bi in ni šans, da bi pucali skrete ali kaj, zato študirajo. Stanovanje bo pa itak od babice, ko umre, a ne …
Ja, D., K. in ostali, če to berete, vedite, da se mi smilite, pa nisem mogla tega povedat, ker ste se v moji stiski spravili name ko krdelo. Pa saj veste, kmetica ostane kmetica, a ne? Še boljše, če jemo njen krompir in če kaj prinese s teh logov, da bo za na mizo!
Svaka čast?te podpiram
joj kaj te briga za take luzerje? Pač, si kmetica, dvigni glavo in živi. Ko greš kam se uredi, sicer delaj kar ti paše ali meniš da je ok. Tiste, ki te opravljajo, te bodo še naprej, ne glede na to ali si mestna ali ne. Torej se s tem ne obremenjuj ker tega ne moreš spremeniti.
Predvsem pa ne postani zagrenjena. Naj se ti smilijo take ženske, ki niso sposobne ene same stvari same naredit in naj se ti smilijo moški ki niso sposobni ene same žarnice menjat ali pokosit okrog hiše
je pa ena stvar, s katero se strinjam z drugimi meščani – za it okoli se lepo oblečeš in ne zaradi drugih ampak zaradi sebe. Tudi uhančke daš če lahko in če ne želiš so za nataknit brez luknje. Skratka, urejenost in higiena je nekaj kar mora biti pa ne glede na to ali si z mesta ali z vasi
Draga “ponosna mlada kmetica”.
Ko sem prebral tvoj prispevek, sem zopet dobil upanje v mlado generacijo ker če obstajaš s takimi načeli, zagotovo niso osamljena in jih je še nekaj takih kot ti. Vztrajaj na svoji poti, ne menjaj načel in odnosa do življenja in zagotovo boš prišla daleč. Partner pa…ah, škoda besed o osebi, ki te je izgubila. V nobenem primeru si te ne zasluži.
Ista zgodba, 10.08.2020 ob 11:04
A to misliš tisto odprtost in globino, ko se pijani na fuzbal tekmah derejo “Ubi, ubi, ubi, žabara!”?
[/quote]
Ne, tisto odprtost in globino, ko se brez afnanja iskreno pogovarjaš, ko te ni strah priznati, da imaš tudi ti napake, ker veš, da ne bodo kot krdelo planili po tebi, in boš deležen tople besede.
LOL
Jst sm s podezelja in zvim v Ljubljani zdaj ze sedmo leto za stalno, prej sm zivela s presledki. Mrzim jansevce in to njihovo omejenost, ne kolesarm in dol mi visi kaj si folk misli o meni in mojem poreklu.
To da si dedca in njegovo klapo sterala v tri pisane marjetice pa edin prav. Dva razlicna svetova. Manj se boste vidli raj se boste imeli.
Ti si pač punca na mestu(če je slučajno vse to res, po moje je tema izmišljena).
Je pa res, da je ta opis mladine dokaj praviln, čeprav mislim, da se veliko takih najde tudi izven mesta. Sam sem 100% Ljubljančan in se tudi čudim mladim kako lahko živijo tako na lahko in imajo vse za samoumevno. Pri meni ni nobene dostave hrane na dom, si kuham že od 15 leta. V taksiju sem sedel parkrat v živlenju v izjemnih ali posebnih situacijah. Drugače pa kolo ali pa grem peš pa če je čez celo mesto treba, niti na LPP se ne zanašam. Za brezveze tudi ničem v lokalih kar vsakič zapravljati za pijačo, raje organiziram, da se s prijatelji družim zunaj.
Je pa res, da je k mladim vse k riti prinešeno pa še stanovanje jim kar iz zraka pade ko babica umre in potem pa jamrajo kao je situacija pri nas težka. TO SO LJUDJE, KI SO PARAZITI. (V tujini bi crknili, na zahodu kjer se pričakuje odgovornost nebi mogli preživeti. In to je dobro za naš narod, ker se tako vsaj manj ljudi izseljuje ven.) To kakšni paraziti so se pa vidi po temu, da ničesar ne znajo ceniti, niti kulture naše države v kateri jim je tako lepo. Ampak so ameriške kur.betine, ki so se prodali ameriki njihovi usrani kulturi, medtem ko kot umazane izdajalske kur.be pljuvajo čez našo kulturo in filme.
Saj če so že paraziti, katerim je vse prinešeno k riti in zaradi katerih je naša država neuspešna naj vsaj ne pljuvajo in zaničujejo naše države, naše jugoslovanske preteklosti in naše kulture. Ampak naj bojo hvaležni in naj podpirajo našo slovensko kulturo, ki je bistvo našega naroda ne pa da so se kur.be prodali neki tuji kulturi(ameriški). Pa da ne znajo drugega kot govedo poslušat pa šport spremljat(ker imamo slovenci le enega ali dva športnika ki sta uspešna v tujini). Vrjetno zato ne marajo slovenskih filmov, ker so zamorjeni in ker prikazujejo kakšna golazen v resnici so. Ljudje nočjo, da jim gdo zrcalo nastavi kakšna gniloba so.
Forum je zaprt za komentiranje.