Glasovni tiki pri otroku

Pozdravljeni,

v zadnjem tednu sva z ženo, pri 6 letnem sinu opazila glasovne tike. Kot nekakšno cmokanje z usti. Pojavljajo se čito različno tekom dneva. Dozdeva se nama, da še najmanj, ko smo v naravi in se gibamo. Bolj morda ko je vznemirjen – v pozitivnem smislu. Včasih zna biti prav nadležno, vendar se trudimo, da ga ne opozarjamo.

Drugače zdrav, pameten fant,morda malo bolj čustven.

Zanima me ali imate podobne izkušnje? Kdaj poiskati pomoč strokovnjakov?

Lp,

Bibi

Tourettov sindrom

Preberi, ce se najdete notri.

Ni pa nujno, lahko je tudi zaradi zabave ali pa kaj cisto tretjega.

Ce menita, da je za dr. pa bi sla jaz najprej do pediatra.

Vso sreco.

Morda preveč hiti pri govorjenju?

To kar sva dosedaj opazila z ženo je to, da zjutraj tikov vecinoma ni… Tudi, če jih dopoldan ni, jih dostikrat začne izvajati ob hranjenju (kosilo). In pol znajo trajat. Kot da bi bilo hranjenje nekakšen “triger”.

Tudi, ko pride iz šole ima kr “napad”. Ki se kasneje umiri. V šolo hodi rad (1. razred) , se pa vidi, da mu predstavlja velik stres ustni nastopi in spraševanje. Čeprav vse zna izraža zaskrbljenost, da ne bo znal odgovorit, ipd. Zdi se mi da od sebe zahteva preveč (perfekcionist). Po drugi strani pa slabo kompenzira vse dejavnike kateri za njega kot otroka predstavljajo stres… V glavnem raziskujemo in opazujemo….

Ker je dosti lažje “sprječiti kot liječiti”, preveri možnosti nadaljnjega šolanja od doma, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja. Mislim, da je to sedaj povsem legitimna možnost zaradi pct. S tako obrazložitvijo bi vam šolska pedagoginja in učiteljica prav zagotovo prišla nasproti, tudi če sicer nimate drugega primera šolanja od doma. Pa tudi če otrok izgubi leto, ga bo to manj zaznamovalo kot če bo nepovratno razvil nek tik, ki ga bo dejansko v družbi opredelil. Ko boste vedeli ozadje pojava, se boste pa lažje odločali, kaj in kako. Vendar ker je takšnim tikom največkrat triger povod stres zaradi spremembe življenjskega sloga, je to v prvem trenutku verjetno najhitrejši in najbolj učinkovit test, ali je vstop v šolo morda razlog, da je otrok začel razvijati neko motnjo, ki je pred tem niste zaznali. Po načinu izražanja dajete občutek, da vam šolanje od doma ne bo predstavljalo nepremagljive ovire, če pa vam uspe najti kaksno upokojeno učiteljico, ki bi delala z vašim otrokom individualno, s poudarkom navajanja odsotnosti od doma zaradi šole, pa še toliko boljše. In dopustite otroku, da diha, ne obremenjujte ga s previsokimi pričakovanji, ker tudi to je za otroka lahko stresna situacija čez rob.

Pri nas imata oba otroka že več let tike, eden iz vrtca, drugi od prvega razreda dalje. Oba sta nevrolosko bp, tako da smo pri psiholoških razlogih. Triger je lahko pozitivno pričakovanje ali pa stres in fizični napor. Vmes so se celo potuhnili za nekaj let, pa so se pri starejši hčeri pokazali letos, zaradi pomanjkanja spanja, fizičnih naporov in učenja, ker je ambiciozna, pa ji zaradi treningov zmanjkuje časa za učenje. Pri mlajšemu pa zaradi prehoda v srednjo šolo in se zdaj počasi umirjajo. Zdravnica nam je svetovala, naj ju zaradi tega ne zavijamo v vato. Naj počneta vse, da pa naj bomo pozorni, da ju zaradi tega v šoli ne bodo zbadali. Ko je bila hči tarča posmeha, je šola odreagirala in so sosolcem obrazložili kaj so tiki in da jih otrok ne more preprečiti in se je zadeva umirila.

Najin sin jih tudi občasno ima. To je posledica nekega stresa, sploh če je otrok bolj občutljiv. Pri našem je včasih že če mu nekdo kej reče, ali stres v šoli..  Jaz vam svetujem, da iz tega ne delate pompa, ignorirajte, ker bolj, ko boste temu dajali pozornost ali ga opotarjali slabše bo. Pri nas so vedno izveneli ampak ga ne opozarjamo.

to so sodobne bolezni, ko jemljete vso kemijo tega sveta

Nekateri otroci so nevrološko bolj nagnjeni k tikom kot drugi (nima to veze z nevrološkimi boleznimi), velikokrat je tudi v družini, če je imel stric, oče, mama, teta ali kdo drug, ima lahko večkrat tudi otrok. Niso to novodobne zadeve, stvar je zelo stara. Mežikanje je tudi oblika tika, razni gibi ramen, rok in ust… pa tudi razni glasovni tiki. Ni nujno vse Tourettov sindrom. Tega diagnosticirajo, ko je res hudo, je pa to zgolj huda oblika tikov. Velikokrat se otroku tiki menjajo, 3 mesece recimo “viha nos”, potem se to poleže in recimo skomiga z rameni, potem sledi kaj tretjega… ampak sčasoma se zadeve umirijo in kot odrasel človek nimaš več težav ali pa jih znaš dobro kontrolirati.

Kaj narediti? Čim manj cirkusa okoli tega. Sploh ni nujno, da bo imel tike samo ob vznemirjenju ali ko je v stresu, lahko so tiki tudi takrat, ko je otrok čisto sproščen in recimo gleda risanko. Ni pa zdaj niti to treba, da bi zadevo čisto spregledali. Otrok čuti, da se izogibate pogovoru o tej temi, čeprav vas teži. Potem bo mislil, da je hujše, kot je v resnici. Omenite mu ta njegov tik, vprašajte, če ima težave zaradi njega v šoli, naj vam pove, če je on zaradi tega pod stresom. Povejte mu, da se nima kaj sekirat, da ima to veliko otrok, ampak ščasoma mine. To je bolj ali manj to. Moja hči je imela veliko tikov (tako kot moj brat v otroštvu), prehajali so od nekje 5. leta do 15. od enega do drugega, ampak nikoli ni bilo tako hudo, da bi bilo potrebno k zdravniku (trzanje z rameni, rahlo pihanje skozi nos, gubanje čela, mežikanje…). No, zdaj pri 16. se je pa čisto umirilo. Čisto tako, kot je bilo pri mojem bratu.

Hvala vsem za odgovore, zlati ste, res pomaga, ko slišiš še ostale zgodbe. Jah res je sva že ugotovila, da tudi, ko je sproščen “tika”. Tudi menjal je že tik v dobrem tednu… Iz cmokanja na “br” z ustnicami…Moramo se učiteljico vprašat, če so opazili tike in opozorit na njih, reagiranje in drugo… V glavnem učimo se iz dneva v dan… Hvala še enkrat.