Glasbena šola
Pri katerem letu otrokove starosti ga je smiselno vpisati v glasbeno šolo?
Zgodba je taka, da meni starši niso omogočili prav nobene interesne dejavnosti, zaradi česar sem se vedno počutila nekoliko slabo, ker me je toliko stvari zanimalo… Pa še prijatelji so hodili po vseh možnih taborih, imeli vse možne nastope,.. jaz pa nič. Hodila sem k pevskemu zboru v šoli na lastno željo, zato ker sem hotela nekam iti… Pa sploh nisem imela glasu za petje. Fušala sem.
Moj otrok ima 5 let pa pol in je zadnje leto v vrtcu.
Zanima ga vse po malem, ne morem pa reči, da si nečesa neizmerno želi. Odločena sem, da bo hodila vsaj na eno interesno dejavnost, pa mi je pač prišla na misel glasbena šola. Lepo je znati igrati neko glasbilo. Posluh ima, ena radovednost nad to mojo idejo je tudi prisotna, ne skače pa zdej do stropa od veselja. Glasba mu je kar blizu, melodijo lepo ujame, glas ima pa žal malo ponesrečen – po mami.
Rada bi, da bi vsaj poskusil… če je sploh to zanj… Kdaj so vaši otroci začeli obiskovati glasbeno šolo?
Jaz mislim, da so različne dejavnosti za otroka dobra izbira. Sin ima možnost vsako leto izbrati tiste dejavnosti, katere sam želi z zavedanjem, da kar izbere bo moral speljati do konca. Nekatere dejavnosti obiskuje vsa leta, druge menjava vsako leto.
Obiskuje tudi glasbeno šolo. Najprej dve leti pripravnice in potem glasbeno šolo in inštrument. To je edina dejavnost, ki jo jaz odsvetujem vsakemu, ki nima izjemne želje in talenta. Vedeti morate, da je to še ena šola ob osnovni šoli, s kupom učenja, vaj, nastopov, obveznosti. In otroku, ki si sam tega ne želi in nima talenta bo to za njega mučenje.
Vpišite ga v pripravnice in boste videli. Je pa seveda posluh predpogoj in brez ne bo šlo.
Sicer je pa veliko športnih dejavnosti, ki vključujejo različne športe, da otrok zgodaj spozna kaj mu odgovarja, jezikovne šole, ki so vedno dobra naložba, umetnost, plavanje in še in še. Izbire je dandanes res veliko.
Hvala za mnenje.
Posluh je seveda predpogoj. Mislim, da posluh ima. Nima glasu – torej ne zmore zapeti, kar pa še ne pomeni, da ne sliši določenih tonov.
Je torej tudi lepo potje pogoj za igranje glasbila?
Moja sestrična nima ne posluha, ne peti en zna, pa je obiskovala glasbeno šolo 8 let in igra saksofon. Seveda ni najboljša saksofonistka na svetu, vendar je z igranjem tega glasbila pridobila veliko. Podobno želim za svojega sina.
No, za neko povprečno muziciranje posluh niti ni pogoj, še manj glas.
Glasbena šola, ti kljub pomanjkanju posluha še vedno da veliko. Kot prvo, si z obiskovanjem glasbene šole posluh pridobiš, kar niti ni zanemarljivo. So inštrumenti kjer je posluh bolj pomemben (npr. vsa godala), pa inštrumenti, kjer lahko vsaj nižjo glasbeno narediš tudi brez njega (npr. klavir).
Poleg tega si pridobiš neko širino in delovne navade. Pa zavedanje, da vse ne pride samo od sebe, da je treba nekaj dela vložiti, da so vidni rezultati. Tega, vsaj povprečno bistri otroci, v OŠ namreč ne dobijo. In zavedanje, da nisi povsod najboljši.
Jaz predlagam, da skuša oddelati vsaj nekaj razredov, ko mu bo pa vse skupaj zares postalo muka, naj pa preneha.
Pri nas so v glasbeno šolo hodili samo tisti učenci, ki so bili tudi v razredu odličnjaki. Jaz sem bila pravdobra in sem bila prepričana, da ne smem v glasbeno šolo. (kaj vse se ustvari v otroški glavi).
Ko se je k uram klavirja vpisala sošolka v petem razredu osnovne šole, so se vsi čudili – v smislu – ti? kako to, da so te sploh sprejeli?
Gre se za Ilirsko Bistrico.
Kako je sedaj ne vem, vendar recimo tudi moja sestrična je popolnoma brez posluha igrala flavto v pihalnem orkestru.
So pa glasbeno šolo obiskovali od prvega razreda dalje. Kot rečeno samo tisti otroci, ki so bili odličnjaki. Punčke klavir, itak.
Sedaj vem, da so bili ti otroci odličnjaki zato, ker so imeli takšne starše, ki so jih doma učili in vpisali še v glasbeno šolo. Starši so bili visoko izobraženi in posledično so imeli malo več denarja in posledično so otrokom nudili več,… Predvsem pa drugačno vzgojo.
Upam, da tvojega sina sprejmejo v glasbeno šolo. Predvsem pa upam, da mu bo všeč.
Pri nas so v glasbeno šolo hodili samo tisti učenci, ki so bili tudi v razredu odličnjaki. Jaz sem bila pravdobra in sem bila prepričana, da ne smem v glasbeno šolo. (kaj vse se ustvari v otroški glavi).
Ko se je k uram klavirja vpisala sošolka v petem razredu osnovne šole, so se vsi čudili – v smislu – ti? kako to, da so te sploh sprejeli?
Gre se za Ilirsko Bistrico.
Kako je sedaj ne vem, vendar recimo tudi moja sestrična je popolnoma brez posluha igrala flavto v pihalnem orkestru.
So pa glasbeno šolo obiskovali od prvega razreda dalje. Kot rečeno samo tisti otroci, ki so bili odličnjaki. Punčke klavir, itak.
Sedaj vem, da so bili ti otroci odličnjaki zato, ker so imeli takšne starše, ki so jih doma učili in vpisali še v glasbeno šolo. Starši so bili visoko izobraženi in posledično so imeli malo več denarja in posledično so otrokom nudili več,… Predvsem pa drugačno vzgojo.
Upam, da tvojega sina sprejmejo v glasbeno šolo. Predvsem pa upam, da mu bo všeč.
Znanje petja in posluh nista eno in isto.
Sicer je res, da se vsak otrok lahko vsega nauči, je pa tudi res, da je za vstop v glasbeno šolo potrebno opraviti sprejemni izpit in otrok brez talenta ne bo sprejet.
Pri petih letih lahko otroka vpišete v predšolsko vzgojo, pri šestih v pripravnico in nato pri sedmih, če opravi sprejemni izpit in je prosto mesto, v glasbeno šolo.
Sicer vprašajte vendar se bojim, da za letos ste močno prepozni.
Sta pa predšolska vzgoja in pripravnica super in nam že veliko povesta o možnostih otroka in tudi otroku pomagata pri izbiri instrumenta saj spoznajo praktično vse.
… vrsti. Najprej vpišeš v glasbeno pripravnico (vpisi so maja, ne pozabiti!), nato pa naprej. Priporočam, da se najprej pozanimaš, v kateri glasbeni šoli imajo res dobrega učitelja za pripravnico, ker ni vse zlato, kar se sveti. Če imaš možnost, seveda.
Ni pa glas vse. Morda ga samo ne obvlada, ker je premalo pel. Tudi kakovosten pevski zborček lepo nadomesti pripravnico, res.
Dejstvo pa je, da ne moreš vedeti, dokler ne poskusiš. Poleg tega pa v pripravnice jemljejo vse, ne preizkusijo posluha. Tisto je potem, ko pride na vrsto instrument.
Pa srečno.
Z odebeljenim zgoraj se le deloma strinjam. Nekaj talenta res že mora imeti, če ga sprejmejo v glasbeno šolo, saj če ga nima, ne pride skozi sprejemni izpit.
Glasbena šola pa je pridobila status “še ene šole” zato, ker tudi otroke z izjemno željo in talentom v resnici starši pritiskajo preko mere dobrega razuma. Že s tem se ustvari pogoje, da se od teh otrok dejansko zahteva, da glasbeno šolo opravljajo kot še eno izobraževalno šolo zraven. To je tudi najbolj pogost stavek, ki ga od staršev slišim “ja, veste, glasbena šola je kot še ena šola zraven”.
Tudi otroka z izjemno željo in izjemnim talentom lahko pričakovanja staršev privedejo do tega, da mu glasba postane mučenje. Le poglej si starše na nastopih! Vsi so zeleni v obraz in namesto da bi ob nastopu svojega otroka uživali, se tresejo kdaj bo zafušal. Marsikdaj so po končanem nastopu starši bolj razočarani od otrok, ki so odigrali skladbo. Marsikdaj lahko opaziš zmagoslavne postranske poglede staršev, če tvoj otrok zafuša.
Le tako je prišlo do tega, da se namesto obšolske dejavnosti, namenjene učenju igranja inštrumenta, glasbeno šolo gleda kot šolo, v kateri izobražujejo najmanj virtuoze! Učitelji v glasbeni šoli že vedo, komu in na kak način lahko do te mere približajo glasbo, da se iz njih razvije dejansko glasbenik, vedo pa tudi kateri od otrok je tam zato, da se nauči igranja inštrumenta za svoje veselje, zato, da zna zaigrat inštrument (ne nujno kot vrhunski glasbenik), ker ga to veseli, ker se bo naučil toliko, da bo glavni s kitaro ali harmoniko na žurkah ali se bo nekega dne raje priklopil na elektriko in nažigal heavy metal, mati se pa bodo metali po tleh od razočaranja.
Na srečo obstajajo tudi privatne glasbene šole, kjer vzamejo vse.
In celo glasbene šole kjer nažigajo heavy metal.
Se strinjam s tistimi, ki pravijo, da dokler ne poskusiš, ne moreš vedet. Pa posluh gor ali dol.
Glasbene šole niso samo za bodoče vrhunske glasbenike, ampak se vse. Če mene vprašaš, par let glasbene šole, spada k splošni izobrazbi.
No, to si lepo zapisala. Šponanje na vse ali nič je načeloma prišlo s strani staršev – kot še v marsikateri drugi dejavnosti, ker bolj kot otroke teraš, bolj sposobni “izgledajo”. Dejstvo je, da se kasneje tako ali tako povprečijo z drugimi, ki teh dejavnosti niso nikoli obiskovali. Marsikateri otrok po koncu glasbene šole inštrumenta več ne takne, pa vseeno menim, da to ni zaradi šole, vaje in nastopov.
Problem privatnih glasbenih šol je le ta, da so načeloma precej dražje.
Jaz nimam take izkušnje. Kar ima sin sošolcev sta mogoče dva taka na katera starši pritiskajo. Ostali so več ali podobni nam. Odločitev obiskovanja je otrokova, seveda pa kot pri vsemu zahtevam nekaj resnosti tudi od otroka.
Glasbena šola je obveznost saj je pouk tri dni na teden, instrument je potrebno doma vaditi (trenutno ima od učitelja nalogo 20 minut dnevno) in potem so vaje v orkestru oz bendu in nastopi. Pri nas nobena druga dejavnost ne zahteva niti približno toliko dela zato ja glasbena šola se primerja s šolo zato, ker zahteva dnevno vsaj malo dela.
To je seveda super za otrokove delovne navade, nikakor se pa ne strinjam, da bi katerikoli otrok koral sprejeti tolikšno obveznost samo zato, ker se staršem to zdi fajn.
Predšolska vzgoja, pripravnica so del, ki je super za čisto vsakega otroka. Sama glasbena šola pa samo za tiste, ki si to res želijo.
Avtorica, vse lepo in prav, a ti kot diplomirani glasbenik napišem takole:
eno je tvoja neizpolnjena želja iz mladosti kar se glasbenega izobraževanja tiče, drugo pa je, iz kakšnega testa ( beri: mešanica genov) je tvoj otrok. Da ne boš razočarana.
Za začetek: prosim ne imej prevelikih računov brez krčmarja in otroka vpiši v glasbeno pripravnico -to bo za letos popolnoma dovolj. Prepusti ga v roke pedagogu, ki ga bo v času pripravnice seznanil z osnovami glasbenega sveta in tudi inštrumetni – spoznal bo vse in se odločil morda, kateri mu je všeč, blizu. Če bo izbral naprimer violino ali trobento ali harmoniko ali pa ga nikakor ne odvračaj samo zato, ker bi ti hotela, da bi igral kitaro, pa klavir, oziroma inštrument, ki je po tvoji izboru. Mimogrede: učenje igranja na violino pri otroku, ki nima izjemnega posluha je lahko grozno naporno pri poslušanju tako za družino, kot okolico 🙂
Otrok pri 5 in pol letih je absolutno premlad, da b se sam odločal – nepravično do njega pa je, da bi mu starši izbrali in ga v nekaj usmerjali tako zgodaj, česar sami niso bili deležni ali pa če otrok nima že svojega izbora točno določenega in odločenega, kaj bi.
Vzemi v zakup, da v nadaljnih treh letih zelo malo otrok uspe zbrati toliko pozornosti, da sedijo pri miru in poslušajo 45 minut nauka o glasbi, pa 2x po pol ure inštrumenta na teden -ker oni bi samo inštrument. Se pri veliki večini že tukaj zakomplicira. Hodit v glasbeno šolo ni samo učenje, igranje in vadenj inštrumenta; teorija je to, kar so črke pri učenju pisanja….
Na spletni strani vam najbližje javne glasbene šole si poglej priporočeno starost, ki je napisana pri vsakem iznštrumetnu za pričeek 8 ponavadi je to navedeno v rzzpisu prostih mest pri posameznem inštrumentu).
Sicer si za vpis v glasbeno izobraževanje otroka v javni GŠ prepozna, ker bi moral tvoj otrok junija opravit preizkus znanja in bi dobil pisno obvestilo, ali je sprejet, ali ni. Morda izjemoma, č eje še na kakšnem inštrumentu prosto mesto. Tako ti ostane zasebna GŠ ali zasebno poučevanje, to je sicer lahko pri tako mladem otroku OK, lahko pa sploh ne ( učitelji, ki nimajo pravega pedagoškega pristopa in priskutijo tako mladim otrokom marsikaj s svojim pristopom in načinom prenašanja svojega znanja , menjavanje učiteljev vsako leto, ker dobijo službo , ali pa se sami odločijo, da gredo drugam). In tak otrok je pingpong žogica – noben učitelj ni vesel ponavadi dela prejšnjega – najbolj pomembno pa je na začetku, ko se uči pravina drža pri igranju inštrumenta in osnovna tehnika…
Morda res če vztrajaš: najprej glasbena pripravnica, nato pa boste videli, če je to otroku OK, ali ne.
Tvoja neizživeta željo je pa seveda čisto možno realizirati, tudi sedaj, ko si odrasla, lahko se začneš učit igranja na inštrument- sedaj ti bo pri tvoji starosti in razvitosti možganov to bolj doumljivo , kot v prvi dekadi življenja. Torej, možnosti tudi zate v današnjih časih so in to kar velike 🙂 Nikakor, res nikakor pa tega ne implementiraj skozi svojega otroka, nikoli!
Jaz sem mama treh otrok, ki so pod mus hodili v glasbeno šolo. Dva imata narejenih vseh osem let nižje, tatretja je letos končala 6. letnik. nadaljuje.
Imajo posluh, niso pa ekstra nadarjeni, čeprav je sploh srednji osvojil kar nekaj zlatih nagrad. Zakaj v glasbeno?
So brihtni, šola je šla zelo z levo roko. Ker smo v bloku, dela doma skoraj ni. In zato sem jih terala, da so se zaposlili. In mi ni niti najmanj žal, njim pa tudi en. Pa je bilo veliko solz prelitih…
dobili so krasne delovne navade, občutek za dobro glasbo… Vredno vsakega tolarja in evra.
to ti misliš, da njim ni bilo hudo, žal – kako le se otrok upa kaj protiviti staršu, če pa je tak avtoritativen starš alfa in omega in mora otrok to naredit… To je terorna oblika prisile, da otrok pod takimi pogoji hodi v glasbeno šolo. Žal. Jaz bi se ti kot tvoj otrok uprla. Pa sem šolana glasbenica, k sreči z zlatimi starši, ki so mi sami pustili svobodo pri izbiri svojih hobijev…..
Mi je pa bilo hudo že v času mojega šolanja, ko sem videla sotrpine, ki so hodili tako kot tvoji otroci, na obrazih navidezne maske nasmeha in sreče, samo da so starši ploskali in se hvalili z osvojenimi priznanji z glasbenih tekmovanj ( mimogrede tudi sama sem jih in to najvišje, še v času stare Juge, na zveznih tekmovanjih po drugih republikah bivše Juge, pa tudi v tujini, pa s emoji starši nikoli niso trkali po prsih, da je to zaradi njih. Vse je bilo: zaradi mene, moje odločitve in moje želje in volje….. Boš to lahko razumela?
in mi je hudo tudi danes, ko sem an drugi, pedagoški strani, pa vidim take starše, ko se vidi, da otroka doma terajo., To je grozno. Predvsem se spopasti s to teorijo takih terorskih staršev, ki uničujejo svoje otroke. Splohs popolnoma napačnim prepričanjem, da jim bo galsbena šola dala tist zic leder, disciplino zaradi obvezne vaje. Narobe. Če to želite, vpišite svoje otroke v poklicno vojsko!
Moje skromno mnenje: pouk 3 dni na teden – DA, vaje 20 minut dnevno – NNDA, gre tudi z manj, če vadi tisto, kar ima pri pouku. Orkester, bend??? Ne me hecat, no! Osnovnošolec v prvi triadi nima kaj iskat v bendu in orkestru. To je tisto, čemur komot lahko rečemo pretiravanje, obremenjevanje in ja, “delanje še ene šole zraven”.
to ti misliš, da njim ni bilo hudo, žal – kako le se otrok upa kaj protiviti staršu, če pa je tak avtoritativen starš alfa in omega in mora otrok to naredit… To je terorna oblika prisile, da otrok pod takimi pogoji hodi v glasbeno šolo. Žal. Jaz bi se ti kot tvoj otrok uprla. Pa sem šolana glasbenica, k sreči z zlatimi starši, ki so mi sami pustili svobodo pri izbiri svojih hobijev…..
Mi je pa bilo hudo že v času mojega šolanja, ko sem videla sotrpine, ki so hodili tako kot tvoji otroci, na obrazih navidezne maske nasmeha in sreče, samo da so starši ploskali in se hvalili z osvojenimi priznanji z glasbenih tekmovanj ( mimogrede tudi sama sem jih in to najvišje, še v času stare Juge, na zveznih tekmovanjih po drugih republikah bivše Juge, pa tudi v tujini, pa s emoji starši nikoli niso trkali po prsih, da je to zaradi njih. Vse je bilo: zaradi mene, moje odločitve in moje želje in volje….. Boš to lahko razumela?
in mi je hudo tudi danes, ko sem an drugi, pedagoški strani, pa vidim take starše, ko se vidi, da otroka doma terajo., To je grozno. Predvsem se spopasti s to teorijo takih terorskih staršev, ki uničujejo svoje otroke. Splohs popolnoma napačnim prepričanjem, da jim bo galsbena šola dala tist zic leder, disciplino zaradi obvezne vaje. Narobe. Če to želite, vpišite svoje otroke v poklicno vojsko![/quote]
… je lepa čednost.
Mimgrede, jaz sem tudi poklicna, pa sem še kako potrebovala podporo staršev, kadar sem bila na robu obupa. Pridejo vzponi in padci tako kot povsod.
Moja gre letos, ima pet let, teži že dve leti s tem, ker je tako majhna, bom morala biti z njo. Ima pa veliko zeljo, na youtubu spremlja posnetke koncertov, je zelo vztrajna, vse vadi (risanje, branje, racunanje, obozuje abak, kocke). Bomo videli, psihologinja je predlagala, naj jo damo prej v šolo, a nekako se mi je zdela premajhna, naj ji bo, bo šla pa v glasbeno, ima oznaceno na koledarju, ker mora vedno vedeti, kaj, kdaj, zakaj, kako, ….se veseli.
to ti misliš, da njim ni bilo hudo, žal – kako le se otrok upa kaj protiviti staršu, če pa je tak avtoritativen starš alfa in omega in mora otrok to naredit… To je terorna oblika prisile, da otrok pod takimi pogoji hodi v glasbeno šolo. Žal. Jaz bi se ti kot tvoj otrok uprla. Pa sem šolana glasbenica, k sreči z zlatimi starši, ki so mi sami pustili svobodo pri izbiri svojih hobijev…..
Mi je pa bilo hudo že v času mojega šolanja, ko sem videla sotrpine, ki so hodili tako kot tvoji otroci, na obrazih navidezne maske nasmeha in sreče, samo da so starši ploskali in se hvalili z osvojenimi priznanji z glasbenih tekmovanj ( mimogrede tudi sama sem jih in to najvišje, še v času stare Juge, na zveznih tekmovanjih po drugih republikah bivše Juge, pa tudi v tujini, pa s emoji starši nikoli niso trkali po prsih, da je to zaradi njih. Vse je bilo: zaradi mene, moje odločitve in moje želje in volje….. Boš to lahko razumela?
in mi je hudo tudi danes, ko sem an drugi, pedagoški strani, pa vidim take starše, ko se vidi, da otroka doma terajo., To je grozno. Predvsem se spopasti s to teorijo takih terorskih staršev, ki uničujejo svoje otroke. Splohs popolnoma napačnim prepričanjem, da jim bo galsbena šola dala tist zic leder, disciplino zaradi obvezne vaje. Narobe. Če to želite, vpišite svoje otroke v poklicno vojsko![/quote]
… je lepa čednost.
Mimgrede, jaz sem tudi poklicna, pa sem še kako potrebovala podporo staršev, kadar sem bila na robu obupa. Pridejo vzponi in padci tako kot povsod.[/quote]
kaj hočeš s tem sporočiti? A da sem se preveč razpisala, ali pohvalila, pa čeprav po resnici? Lepo te prosim, no….
Seveda pridejo vzponi in padci- samo odvisno pa je, kako jih znaš že pri naprimer 15ih zrelo sam rešit….
Vsem lep pozdrav.
Obisk javne glasbene šole je res postala dilema za starše, da ali ne.
Javne glasbene šole postajajo z vidika dostopnosti in sprejemnih preizkusov nepravične do otrok in staršev, z vidika programa in organiziranosti pa ob sodobnem tempu življenja pogosta preobremenitev tako za starše kot tudi za otroke.
Na vso srečo nastaja v zadnjem času veliko privatnih glasbenih šol, ki so s programskega, organizacijskega in metodološkega vidika prijaznejše do staršev in otrok, so pa zanje večji finančni zalogaj iz čisto preprostega razloga, ker privatne šole ob tako nizkih šolninah javnih glasbenih šol, ne morejo biti njim konkurenčne.
Zato ste starši tudi v dilemi…dražje in manjša obremenitev oziroma prijaznejša atmosfera, ali cenejša in večja obremenitev…težja dostopnost itd….
In še glede posluha…da petje ni posluh…sem nekje prebrala…, ja res bi rada spoznala to osebo, ker očitno ne ve iz česa vsega je sestavljen posluh….
staršem bi pa povedala, da je posluh spretnost, ki se razvija, od tu tudi tisti rek, da se je absolutnega posluha lahko naučiti, da se redki rodijo z njim…
zato, če vas odslovijo na nižji stopnji na sprejemcih z argumentom, da vaš otrok nima posluha…., ste lahko upravičeno jezni…in prosim vas, ne verjemite, temveč prosite za drugo mnenje…
takšne in podobne trditve so leglo frustracij…ki se vlečejo tudi v pozna leta…
Vsakdo ima posluh in vsakdo ga lahko razvije, kot ima vsak srce, ki mu v ritmu bije….bum bum…:)
Forum je zaprt za komentiranje.