FEELING EMPTY
Sem zelo uspešna študentka pri koncu faxa, ki pa stalno nekaj razmišlja o smislu svojega življenja. Na čase se počutimtko bedno, ker nikakor ne razžistim v svoji glavi, kaj natančno bi sploh rada v življenju in kaj ne, podiplomski ali ne, kakkšno delo je res zame, kako reagirati v določeni situaciji-ali sem ravnala prav? Stalna vprašanja in karkoli naredim, se mi zdi da mi ni prav..joj, joj. Ali ima kdo izkušje v tem smislu? Ker mi je prav grozno-ravno sem opravila izpit(dobro) in namesto da bi se dobro počutila, se počutim bedno, ker nisem pomagala pri gospodinjskih opravilih:(. Realno gledano imam idealno življenje,jaz pa nikoli zadovoljna. Prosim predvsem za kaka konstruktivna mnenja in izkušnje, ne pa za obsojanje!
Jaz imam podoben problem, samo ne v tem smislu da z ničemer nisem zadovoljna, ampak da se obremenjujem za vsako stvar, sploh ne znam uživati, še v stvareh ki so namenjene izključno užitku (npr. masaža, romantičen večer) najdem nekaj za kar se potem sekiram in kompliciram. Saj navzven se to niti ne opazi toliko, ampak mene pa zelo obremenjuje.
Pomoje je edini način, da se zavestno prisiliš razmišljati drugače, da si govoriš “sem zadovoljna” ali pa “v tej stvari neznansko uživam”, pa čeprav misliš in čutiš drugače, ampak sčasoma (v nekaj tednih, mesecih?) pa dejansko res začneš tako razmišljati. Po principu avtosugestije.
Po mojem mnenju si morata obe dobit en hobi, ki vama bo zapolnil prosti čas. Tudi če se vama zdi, da prostega časa nimata. S takimi težavami sem se srečala tudi sama, v moji bližnji okolici pa jih je še toliko, ki se enako pritožujejo, naredijo pa ne nič. Pravzaprav je iz dneva v dan slabše in z ničemer niso zadovoljni. Študij je huda reč, vendar nikakor ne more biti glavna, zato resnično priporočam nekaj čisto tretjega; telovadba, ročno delo, pes, karkoli.
Res…imam prijateljico z enakim razmišljanjem in vsi smo je siti. Delamo po 10, 12 ur na dan, najdemo čas tako za gospodinjstvo, kot za prijatelje, družino, rojstne dneve, hobije, ogled filma, pranje avta….ona dela 4 ure dnevno, ne študira, živi pri starših, ne pere, ne pospravlja, ne lika, ne hodi v trgovino, skozi se pritožuje, naredi pa ne nič.
Preveč prostega časa imate, dragi moji!!!!
Taki ljudje ste preveč “zadrgnjeni”, stalno stremite k nekakšni popolnosti, uspešnosti…kar sicer ni nič slabega, ampak do neke zdrave meje. Nič slabega ni, če kdaj česa ne narediš super dobro, mogoče celo padeš kak izpit…v zameno za sprostitev, užitek, izlet, potovanje…Nikoli si ne smeš preveč omejit življenja oz. se usmerit le na eno področje, ampak moraš sprejet širok krog možnosti, čimveč sprobat, preizkusit..šele ko probaš različne stvari veš kaj hočeš…
No jaz te po eni strani razumem..pac imas ful dvomov trenutno v zivljenju in koncujes fax -s tem se konca eno ful dolgo obdobje v nasem zivljenju in se zacne novo cist neznano in ni cudn da te je strah. Sej je vse.
Je pa tud tko da ce prevec razmisljas je samo se slabse in ce se prevec obremenjujes.Poskusi se mal sprostit in si vzet malo bl v easy..mogoce res kksn hobi al pa kksna aktivnost…ker poznam primere ljudi ki imajo prevec casa in s tem prevec casa za razmisljanje in to samo engativno razmisljanje in potem je vse se slabse.
Veliko srece za naprej!
no js pa taksnih problemov k sreci nimam:)
js pravim: eni pridni, krasni in zivijo za fax; drugi pa hja… zivijo (pa kljub temu delajo faks ampak bolj na dolgi rok pa z veliko prevrete vode zaradi stalnih nesoglasij s starsi)! ne bi presojala kaj je pametneje – kakor komu pase. sama vem, da moram se odrasti, da moram izkusiti stvari za katere ze cez par let ne bo vec cas.
vsekakor pa bi svetovala vsem tistim, ki so pridno delali faks 3 leta, naj si eno privoscijo, si vzamejo nekaj casa off, da delajo, potujejo, spoznavajo ljudi, zurajo – to je tisto, kar je v zivljenju res nekaj vredno! cez 10 let bom lahko rekla: evo, mam job, mam fax, mam dva otroka – a bo to kej drugace od moje kolegice, ki pa je fuul pridna in fax pac redno dela? razlike navzven ne bo, bo pa navznoter:)
pocni pac to kar te osrecuje in cesar si zelis! in se nekaj – vse se da!
p.s. Tiny, mogoce se ti bo zdelo da sem mal mim butnla, ampak to je samo en drug vidik kako lahko gledas na stvari. mogoce ti pa kaj pomaga:)
Ja, hvala, ceprav vam moram povedat, da tudi priblizno ne zivim samo za fax- treniram namrec enega od sportov, imam fanta ze dolgo casa(veliko potujeva med pocitnicami) in najina zveza je cedalje lepsa, tudi zuram kadar mi pase(mi pa vec ne pase tako kot vcasih in ce grem ven ”na silo” se potem se bolj bedno pocutm), pomagam babicam, trudim se pac na vec podrocijih. In point ni niti priblizno v dolgocasju. Point je v tem, da bi rada vse naenkrat, da bi vedno povsod blo super, na vseh podrocjih-da ne bi nicesar zanemarila. Pa seveda ne gre.. In da bi si bla zelo na jasnem, kaj natancno hocem v zivljenju-pa si nikoli nisem..Tako je to! In se enkrat prosim, KONSTRUKTIVNA mnenja!
Popolnoma te razumem… tud jaz sem imela take obcutke ob koncu faksa in jih imam se zdaj, ko sem zaposlena 1 leto… ne vem, kaksno delo si zelim, v katero smer naj se usmerim v prihodnje in se se vedno iscem. Moja izkusnja je, da vsake toliko casa zapadem v tako stanje, ki ze nekoliko meji na malodusje in da je to precej povezano s tem, koliko imam obveznosti. Ce sem zaposlena cel dan, o teh stvareh nimam casa razmisljati, ce mi je dolgcas, me pa zopet zacneta kljuvati dvom in slaba volja.
Glede tega, da z nicemer, kar storis, nisi zadovoljna oziroma, da se sprasujes, ali si storila vse v redu, pa menim naslednje. Ni prevec zabavno biti perfekcionist. Nikoli namrec nisi zadovoljen. nekoliko perfekcionizma ne skodi, ker te zene naprej in te stimulira, da das od sebe najboljse. Pretiravanje s tem pa je zelo obremenjujoce. Ceprav je to verjetno stvar, ki je v tebi in se je bos tezko znebila, poskusi biti malo manj nezadovoljna s svojimi dejanji in malo bolj flegma. Take it easy. Razmisli, kaj je res pomembno in mora biti narejeno kar najbolje in zaradi katerih stvari se v svojem zivljenju sekiras po nepotrebnem.
Forum je zaprt za komentiranje.