fant nikakor ne (z)more zapustiti doma
in napisat kaj?
vama dam konkreten primer. kupila sem hišo, kredit imam na 10 let, obrok je 600 eur/mesec. odplačala sem 4 leta, zdaj pa ga ne morem več, ker nimam službe. kredit tako zdaj plačuje moj partner, s katerim sva skupaj 2,5 leti.
pa mi vidva povejta, kaj naj bi napisali v pogodbo? ne vem koliko časa bo on plačeval kredit. mogoče samo dva meseca, mogoče do konca, pojma nimam. vsekakor bo, ker je zdaj zaposlen, prej pa ni bil, sofinanciral tudi prenovo, itd. kaj torej napisat v pogodbo, čigava je hiša, do katere višine je moja, do katere njegova? moje mnenje je, da če se spravljaš v zvezo in nisi pošte do partnerja ter tudi sicer živiš nepošteno, ti nobena pogodba ne pomaga, niti tožba ne, niti … ma nič. ker pa je pri nas tako, da je ločitev vedno več, da se hodi v zvezo s figami v žepu ljudje že ob startu msilimo na ločitev in kaj bomo po njej dobili. to je vse čisto narobe …
Midva s Spiderjem ti ne bova delila pravnih nasvetov, pa brez zamere. Je pa tako, da je ljubezen res lepa, treba je spoštovati partnerja in mu tudi zaupati, ampak še zase ne vemo, kaj bomo naredili čez nekaj let, kaj šele za partnerja. Zato je dobro imeti vse “črno na belem”. Mene ne bi motilo, če bi moj partner/mož zahteval zapis določenih dejstev. Ne bi zaradi tega mislila, da me ima manj rad ali da mi ne zaupa. Drugi pa kakor želijo, vejo in znajo.
Midva s Spiderjem ti ne bova delila pravnih nasvetov, pa brez zamere. Je pa tako, da je ljubezen res lepa, treba je spoštovati partnerja in mu tudi zaupati, ampak še zase ne vemo, kaj bomo naredili čez nekaj let, kaj šele za partnerja. Zato je dobro imeti vse “črno na belem”. Mene ne bi motilo, če bi moj partner/mož zahteval zapis določenih dejstev. Ne bi zaradi tega mislila, da me ima manj rad ali da mi ne zaupa. Drugi pa kakor želijo, vejo in znajo.[/quote]
oprosti, ampak ne razumem. avtorici posta si namenila to pripombo, jaz te sprašujem konkreton, kaj zapisat v mojem primeru, pa se izmakneš, da ne bom delila nasveta? pa saj si ga že delila, torej, da naj se napiše, jaz te samo konkretno sprašujem kaj in kako naj se napiše?
nikakor ne moreš imeti ničsar črno na belem, ker potem bi morala zapisovati prav vsak strošek in kdo ga je plačal. če si kdaj spremljala kakšno ločitev veš, da se pri delitvi upošteva tudi čas, ki ga je partner prebil z drugimi člani družine – torej otroci, skrb zanje, itd. pogleda se tudi realno stanje, kdo ima kam it, kdo ne, kdo lahko koga izplača, kdo ne, itd. skratka … bijejo se vojne za to, kdo bo več imel, kdo bo več odnesel. ne na mentalem področju, samo na materialnem. poznam primere, kjer ločeni in sovražni bivši zakonci desetletja živijo skupaj pod isto streho, ker en noče vem, drugi ga ne more izplačat, obema se pa zdi njun duševni mir manj vreden od hiše.
torej … misliš, da bi bilo fino vsako leto it k notarju in na novo zapisati kaj je čigavo? da se ve, kdo je kaj plačal, koliko in zakaj? ker potem bova midva mirneje spala, če bova vedela, čigava je kuhinja, čigava streha, itd? 🙂
To ni slabo, to je dobro. To pomeni, da ljudje nočejo životarit v slabih zvezah.
Opažam celo, da je biti ločen med ljudmi srednje generacije v mestu že skoraj pravilo. Ko otroci odrastejo in so pri kruhu, se marsikateri par v miru razide.[/quote]
v ZDA je tako, da odrasli preživijo en del življenja v družini z otorki, potem pa se ločijo in zaživijo z drugim partnerjem. od tam imam verodostojne podatke in dokaze, zato to lahko rečem za ZDA, pri nas pa žal, ni tako. ker to tematiko spremljam je še vedno glavnina ločitev v času, ko so otroci še šoloobvezni. potem, ko pa odrasejo, se pa staršem ali ne da več bockat okoli ločitve, se vdajo v zakon kakršen je ali pa sindrom praznega gnezda zapolnijo s čim drugim. malo je takih, ki se sporazumno ločijo in ohranijo stike in morda celo ostanejo prijatelji. mislim malo … če bi jih bilo več, če bi bila taka glavnina ločenih, ne bi bilo toliko bitk na sodiščih zaradi hiš / stanovanj.
Katarina73, tisto avtorici je bilo zelo nasplošno napisano – gre za osnovna pravila o skupnem in posebnem premoženju zakoncev (ki jih lahko dobiš v vsakem učbeniku).
Z dajanjem pravnih nasvetov (sploh za plačilo) pa se ni za hecat, ker obstaja celo kaznivo dejanje na to temo – nezakonito dajanje pravne pomoči.
Moj namen je bil avtorico samo opozoriti, da naj bo previdna, kako pa bosta onadva to uredila, je pa njun problem. Enako velja za vaju. Zdaj pa že smetimo temo, ker se ukvarjamo z drugo problematiko.
antilopa:
razumem. mogoče ti pa jaz hočem povedati, da dajanje takih nasvetov ni hec. ko sem prebrala tvoj nasvet, sem začela premišljevati o tem kaj naj jaz naredim – in zakaj naj bi to sploh naredila – pa mi je prišlo na misel samo to, da bi to hotela ali imela namen naredit samo v primeru, da grem v zvezo s figo v žepu, da že vnaprej predvidevam, da ta veza nebo trajala večno in da predvidevam, da me bo hotel partner oskubit. razumeš, kaj ti hočem povedat? če si ti nepošten, potem nepoštenost vidiš v vsakomur. in ko si rekla, da ti tako ne misliš, ampak si vseeno dala zapisat … zakaj? če tako ne msiliš? v resnici ti tako misliš in zato si dala zapisat. ker tebi materialno ogromno pomeni, v bistvu več od zaupanja, zato ga želiš zavarovat pred osebo, s katero deliš posteljo, mizo in dom. :)) a ni to bizarno?
Razmišljate o koncu, pa še začela nista. 🙂 Kakšna je to ljubezen? Bolje rečeno, kakšne imate to izkušnje z ljudmi? Jaz sem ves denar, ki sem ga vložil v hišo, dobil ob razhodu prejšnje veze nazaj. Brez enega prepira ali dileme. Pa ni bilo lahko zanjo, je morala vzet kredit za to.
Če se ljudje ne bi počutili tako ogrožene, bi se tudi sami manj agresivno vedli. Ker se pa agresivno vedete, dobite, agresijo nazaj. Potem pa res rabite črno na belem, pa še vprašanje koliko vam na koncu koristi.
Za tebe itak vemo, da si tako rekoč perfekten. Če bi jaz bil tako perfekten, obenem pa imel o ljudeh tako mnenje, kot ga imaš ti, na ta forum v življenju ne bi napisal niti enega prispevka.[/quote]
Spider, midva bi morala biti srečna, da sva tu na forumu Marka spoznala. Preveč sva poklicno deformirana in bi morala več (slepo) verjeti v ljubezen. :)))) Popraviti se bova morala. Ti začni prvi. :)))
Ne vem, zakaj govoriš v množini. Če ti nekaj “veš”, še ne pomeni, da to vejo vsi. Jaz pa zate vem, da pogosto koga napačno razumeš oziroma si stvari razlagaš po svoje, zato me tudi ne čudi, da ljudi dojemaš drugače, kot pa so v resnici. Niti ti ne morem tega zamerit.
Ni dobro delat svojih sklepov, brez želje, da bi človeka resnično poskušal razumet. Samo poglej Antilopo, kako je brcnila v temo s svojim sklepom o mojih turbo zvezah. Če bi poznala resnico, bi ji bilo nerodno, da je na kaj takega pomislila. 🙂
Ne vem, zakaj govoriš v množini. Če ti nekaj “veš”, še ne pomeni, da to vejo vsi. Jaz pa zate vem, da pogosto koga napačno razumeš oziroma si stvari razlagaš po svoje, zato me tudi ne čudi, da ljudi dojemaš drugače, kot pa so v resnici. Niti ti ne morem tega zamerit.
Ni dobro delat svojih sklepov, brez želje, da bi človeka resnično poskušal razumet. Samo poglej Antilopo, kako je brcnila v temo s svojim sklepom o mojih turbo zvezah. Če bi poznala resnico, bi ji bilo nerodno, da je na kaj takega pomislila. :)[/quote]
Ti si antilopo označil za agresivno zato, ker je ne moti, da ima vse črno na belem. Meni je nerodno in neprijetno, da mi pripišeš tako lastnost, sploh pa mi ni všeč, če mi nekdo napiše, da mi je materialno najbolj pomembno v življenju (glej pri Kat73). Midva s Spiderjem sva verjetno v življenju videla precej čudnih primerov, zato imava tako mnenje, ni naju pa potrebno zaradi tega kritizirati.
Antilope nikjer nisem označil za agresivno. V bistvu sem se nerodno izrazil. Moral bi napisat obrambno, kar pa ponavadi lahko izpade tudi agresivno. Ni pa to letelo na antilopo izrecno. Ravno zaradi takšnih obrambnih reakcij potem prihaja do konfliktov, ko človek sodi, preden se prepriča.
Antilopa kaj misliš, kako nastane “čuden primer”? Misliš, da lahko nastane med dvema, ki sta drug do drugega do konca spoštljiva ali pa tak primer nastane, ko se začne med njima “spopad”?
Napisal sem le resnico, kot jo sam vidim. Če se ljudje sprejo in na koncu skregajo, se ali zaradi agresije, ali pa zaradi pretiranega obrambnega vedenja. Razen, če ti verjameš, da se slabe situacije zgodijo same od sebe in jih ne sprožijo ljudje sami.
Ali boš zato, ker je nekomu, ki si ga videla, da mu je spodrsnilo na ledu, čez zimo ostajala v stanovanju, zato da še tebi ne spodrsne?
Marko, ta pogovor vodi v isto smer kot tisti najin pogovor v preteklosti o kupovanju higienskih vložkov s strani partnerja. :)) Jaz nisem rekla, da bom na začetku veze podpisala 10 pogodb, da bi se zavarovala, nato pa samo čakala na trenutek, da se bodo slutnje uresničile. Potem sploh ne bi upala spati zraven partnerja, ker ne vem, kaj bi mi ponoči naredil. :)))
Ne vem, če se spomniš tistega primera pred mnogimi leti, ko je partner svojo partnerico življenjsko zavaroval, nato sta šla na romantično nočno plavanje v blejsko jezero, kako je ona končala pa so pisali časopisi. Kdo bi si mislil, pa tako romantično je vse delovalo. Saj je lepo, če se dva bivša partnerja vse zmenita, ampak vedno ni tako, ostajajo tudi otroci brez preživnine. No, zdaj smo res zasmetili to temo.
Ne poznam primera in močno dvomim, da je delovalo romantično. Mogoče za zunanjega opazovalca, ki ni poznal odnosa oziroma detailov. Verjetno si želela rečt, da se je sama življenjsko zavarovala, dvomim, da jo je on. Je že slutila, da ni varna. 😉
:))) no vidiš, jaz sem pa šla in pustila svojemu ex vse, kar sva imela skupnega. pa mi nikoli ni bilo žal in nisem niti kasneje nič zahtevala.[/quote]
Ti si še pa “hujša” kot jaz. 🙂 Jaz sem tudi dal vse, ampak to ni bilo malo. In da bi to vse tam pustil, bi še ona imela slabo vest, tako nepošteno bi bilo, zato sem ji pač pri tem pomagal, da je ne bi imela. 🙂 Niti se ne spomnim, da bi sam karkoli zahteval. Mislim, da je bilo samoumevno oziroma obema jasno, kako bo in tako je bilo. Tvoj pač ni bil tako pošten. Si že bila žleht. 🙂
Mene pa zanima 1. katerinin post na to temo, ki me je – priznam-kar malce pribil. Namreč, omenila si razhod, ker sta si menda preveč različna. Zakaj – po tvojem – dva, ki sta si različna, ne (z)moreta zgradit mostu med njima? Pa se vsak malo odpove oz. najdeta skupno rešitev. A ni tako, da če se oba malce prilagodita in potem najdeta skupno rešitev, da tudi znata uživat, ne pa samo obujat spominov na “izgubljeni” dom?
še posebno pa me zanima tvoja (pretekla) obsesija na samostojnost – v katerih primerih bi to še znal bit problem?
Jaz mislim, da če sta si dva všeč tako, da se zaljubita (čist malo ali pa močno), jima to, da združita svoje različne svetove, lahko preprečijo le njuni lastni predsodki oziroma strah pred izgubo samega sebe. Kar pa je lahko ponavadi le posledica neizkušenosti, slabih izkušenj ali pa neke nerealne predstave o tem, kaj je ljubezen. Če seveda ne gre za dva, ki sta iz povsem različnih kultur. Čeprav tudi tu gre še vedno za predsodke, le da se morda ovire zdijo še malo večje.
Forum je zaprt za komentiranje.