Famozni restan krompir
Hehe…danes se ukvarjam z razkriavanjem življenjskih misterijev.
Zakaj krompir kuhan v olupku (se pravi cel) najprej ohladite, potem olupite, narežete in segrejete nazaj?
Jaz preklinjam, ko lupim še vročega, ga pretlačim na vroči masti in čebuli in takoj dam na mizo še toplega…grejem ga ne..
Oma krompir ohladi, ga mrzlega nareže, nakar ga praži na ognju in zaliva z vročo juho, da se ne prispodi in to traja enih 15min…
V čem je finta?
In kako počnete to ve?
Zakaj ga ohladim?
– ker ne maram lupiti vročega
– ker se med lupljenjem in rezanjem ohladi
– ker mi je super, ko se na praženemu krompirju naredi zlata skorjica (se malo zapeče)
– ker navadno skuham (in olupim) krompir že zvečer, da ga naslednji dan hitreje pripravim
– ker okus tako pripravljenega praženega krompirja in tistega, ki se napol hladen le prelije z maščobo ni niti slučajno enak!
Receptov za renstan krompir je toliko kot njihovih oboževalcev.
Jaz pač še vročega potenstam na domači masti z ocvirki. Zato da se vse lepo vpije in potem naredi skorjico. Mrzel krompir potenstan ne vpija toliko.
Enako krompirjeva solata. Okisat še toplo in malo olja. Tako je krompir prepojen. V nasprotnem primeru pa je krompir v notranjosti “samo krompir” zunaj pa polivka.
Moje mnenje pač.
Tako naredim tudi sama.
Sama včasih dodam juho (če je pri roki) da ni “suh” krompir oziroma da ni toliko maščobe.
Pri nas se tensta toliko časa dokler se poje juha. (krompir pripravim, dam na ponvo, pojem juho, dam na mizo krompir).
Je pa zanimivo, kakšno navado imajo nekatere. Sama recimo nikdar nebi zvečer skuhala krompir za drugi dan.
Za krompirjevo solato pa ga ponavadi zmeraj ohladimo in dodam poleg vseh sestavin tudi deci vode. Ne maram, da plava v olju.
Meni so rekli, da se ohlajen krompir lažje res tanko nareže (je res), Vročega lupim, ker je lažje, imam pa specialne vilice za to, ki imajo res tanke konice, tako da se nikoli ne razpoči zaradi vilic. V eni oddaji sem videla, da najhitreje olupiš kuhan krompir, če ga vročega daš v ledeno vodo (morajo biti ledene kocke noter), potem koža kar sama odstopi in samo rahlo stisneš, da zdrsne dol. Stvar res deluje, ampak se meni zdi prekomplicirana. Pa od zaupanja vredne živilske tehnologinje sem izvedela, da krompirja ne bi nikoli smeli pogrevati, ker se menda škrob spremeni v blazno težko prebavljivega in sem ji morala obljubiti, da ne bo nikoli grela krompirja. Itak takega krompirja ne maram. Ime prihaja pa seveda iz nemščine glagol “dünsten”.
Pri nas na Notranjskem je tenstan krompir.
Meni nikoli ne rata dober. Moram enkrat vprašat mami, kako ga ona dela. Se pa spomnim, da ga nismo nikoli hladili. Ko je bil kuhan, smo ga malce polili z mrzlo vodo in direkt rezali na čebulico in ocvirke. No, jaz res ne naredim takega, kot je bil mamin in ga sploh redko kdo mara. Mogoče ga naredim 2 x letno.
Forum je zaprt za komentiranje.