es geht um – slavistke izziv za vas!
[/quote]
Saj v stavku “Če P, potem Q” lahko kot primer pravila implikacije uporabiš tudi ogovorjenega, torej tudi drugo osebo. Prav zato ker ne gre za stavek, ki bi izražal nekaj o komerkoli, ampak gre za stavek, ki izraža neko pravilo, pri čemer pa kot primer in za ilustracijo lahko uporabi katerokoli osebo (in tudi katerokoli število).
Kaj je narobe z ‘mati ima otroke’?[/quote]
smo že obdelali. baje nekoga moti, da če je mati, itak pomeni, da ima otroke, ni treba poudarjat.
čeprav dvomim, da je kje zasledil tak stavek.[/quote]
A je potem bolje, če bi nekdo rekel, mama ima pet otrok, oče sedem, sestra pa tri? Otroka ima tudi soseda. Kdo ima otroke?
“No, nas je Frau naučila, v srednji pri nemščini, da gre v nemščini za povratni glagol v slo. pa ne.”
Jezus, pa kaj bom še vse izvedela tle gor. Es geht um – je povratni glagol?!?! Seit wann doch, bitte?!?! Es geht um niti pod razno ni nikakrpen povratni glagol, je pa povratni “es handelt sich um” , ki ima podoben pomen. Tko da spet ena nebuloza vrlega MONa. Gre za NI povraten ne v nem in ne v slov!
Tezava je v tem, da se vecina izogiba rabi trpnika (pasiva), ki bi ga v teh primerih bilo na mestu uporabljati, ali pa nedolocni zaimen v povezavi s 3. os. edn.
P.S.: Morda obstaja kje v slovnici celo kako pravilo, ki dopusca rabo 2. os. edn. tudi ko kdo govori nasplosno. Meni je poznana zgolj raba 3. os. edn., kot je npr. “Govori se, da je stanje boljse, kot se poskusa prikazati”. Ce me usmeris (ali ce me usmeri kdo drug) na razlago, da je uporaba 2. os. ednine slovnicno primerna oz. dopustna tudi za splosne opise, se bom vsekakor z veseljem naucil se nekaj novega.[/quote]
Trpnika v slovenščini ne trpimo. Ne maramo ga kaj preveč.
Domača naloga: z ženo verjetno govorita slovensko. Pa bodi pozoren na 2. os. ednine za splošen pomen. En primer:
Na TV je prispevek o suženjstvu nekje pri Postojni, ko so ljudje delali za 350 evrov po 16 ur na dan, dva sta si delila eno posteljo in tako naprej … In zdaj, vzklik ogorčenja, tipičen za slovenščino:
Pa ne moreš vendar tako delati z ljudmi!
Trpniško:
Ne sme se tako delati z ljudmi.
Pa napisali še bi, rekli pa že redkeje.
Si prepričan, da tisti, ki sedi zraven tebe na kavču in gleda s tabo poročila, govori tebi in ti očita, da grdo delaš z delavci?
Skratka, bodi pozoren, pa boš ugotovil, da se to tako uporablja. Tudi tu gor.
In ponavljam: ti imaš velikokrat to grdo navado, da trdiš in goniš svoje (narobe) in se ne pustiš prepričati. To je zelo grda in neprijetna lastnost.
Z Lepooko sva pozorna na (napacno) rabo 2. os. edn., saj naju oba moti. Pri meni se v dolocenih stavcnih zvezah zato da opaziti tudi kak srbo-hrvatizem, ce se ga da lepo vkljuciti v slovensko slovnico. V doticnem primeru, ki ga sicer povsem pravilno navajas, bi pri nas doma najverjetneje slisala: “Ampak to pa res ne gre, da se tako grdo dela z …”.
Sam veliko dam na stavcne strukture, kar tisti, ki me bolj pozorno spremljate, lahko tudi opazite. Tudi aspekt, katerega je npr. obdelal ze Fromm v svoji knjigi Imeti ali biti se meni zdi nadvse pomemben, zato praviloma izbiram besedne zveze, v katerih izrazam biti (npr. “Ona mi je ljuba.” ali “Ljubo bi mi bilo…”, itd.) in se, ce se le da, izogibam imeti (npr. meni je s psiho-socialnega vidika nepojmljivo, da nekdo ima pljucnico).
Kdo ima prav in kdo se moti je zato tu morda sorazmerno irelevantno razpravljati, ce govorimo o kvaliteti izrazanja, kar naj bi debata o slovnici vendar nekako predpostavljala. Ce pa se ti zdi to pomembno, pa ti seveda ne bom oporekal. 😉
Pa saj zakaj ga pa ne bi apliciral nate? Saj menda nisi nek Untouchable, da se tebe ne sme vzeti za vzorčni primer za ilustracijo nekega splošnega pravila, neke preproste implikacije? Če prav vidim, te v tej temi najmanj trije ljudje prepričujemo, da je takšna raba druge osebe povsem OK. Jezik je (z izjemo latinščine) živa zadevščina, ki jo ustvarjajo ljudje, ti si pa prav po avtistično rigiden.
Z Lepooko sva pozorna na (napacno) rabo 2. os. edn., saj naju oba moti. Pri meni se v dolocenih stavcnih zvezah zato da opaziti tudi kak srbo-hrvatizem, ce se ga da lepo vkljuciti v slovensko slovnico. V doticnem primeru, ki ga sicer povsem pravilno navajas, bi pri nas doma najverjetneje slisala: “Ampak to pa res ne gre, da se tako grdo dela z …”.
Sam veliko dam na stavcne strukture, kar tisti, ki me bolj pozorno spremljate, lahko tudi opazite. Tudi aspekt, katerega je npr. obdelal ze Fromm v svoji knjigi Imeti ali biti se meni zdi nadvse pomemben, zato praviloma izbiram besedne zveze, v katerih izrazam biti (npr. “Ona mi je ljuba.” ali “Ljubo bi mi bilo…”, itd.) in se, ce se le da, izogibam imeti (npr. meni je s psiho-socialnega vidika nepojmljivo, da nekdo ima pljucnico).
Kdo ima prav in kdo se moti je zato tu morda sorazmerno irelevantno razpravljati, ce govorimo o kvaliteti izrazanja, kar naj bi debata o slovnici vendar nekako predpostavljala. Ce pa se ti zdi to pomembno, pa ti seveda ne bom oporekal. ;-)[/quote]
I rest my case.
Tudi aspekt, katerega …. ko si že tako jezikovno tenkočuten, tudi vidik, ki … (katerega je v tem primeru tako ali tako napačno).
Hecno je, ko nekateri poskusate nasprotovati, zaradi nasprotovanja samega. :-)))
—
Zgornji komentar je v duhu debate bolj ali manj nesmiseln. Ampak, … Puscam vsakemu veselje do… (vnesi poljubno), ceprav bi mi bilo ljubse, da se – vsaj na to tema debatira in da se moremo uciti eden od drugega. In ne vem, ce ste opazili, da sem edini, ki je (v tem kontekstu debate) podal tudi kako konkretno razlago, sklic na zunanji vir in celo povedal, da namenoma malo dlakocepim, da bolj nadrobno orisem, o cem govorim. Tega pa za “ti imaš velikokrat to grdo navado, da trdiš in goniš svoje (narobe) in se ne pustiš prepričati. To je zelo grda in neprijetna lastnost” ne bi mogli ravno reci, pa cetudi je morebiti povsem pravilno.
—
Povsem vseeno je, kdo ima prav, ce se nicesar ne naucim(-o). Ljubse bi mi bilo, da mi kdo dokaze zmoto in me poduci o cem, kakor pa, da se debata, tako kot zdaj, prevesi v argumentum ad hominem prepucavanje. A tudi tu je tako, da vsi vstopamo v debato z svojimi vzgibi… 😉
“Odbor, katerega naloge so znane.” je torej primer, ki je pravzaprav ekvivalent “Vidika, katerega je obdelal Fromm…”. Mar ni moj stavek “by the book”, kot se temu rece? Pojasni mi prosim, kaj naj bi bilo narobe, kot pravis?
Hecno je, ko nekateri poskusate nasprotovati, zaradi nasprotovanja samega. :-)))
—
Zgornji komentar je v duhu debate bolj ali manj nesmiseln. Ampak, … Puscam vsakemu veselje do… (vnesi poljubno), ceprav bi mi bilo ljubse, da se – vsaj na to tema debatira in da se moremo uciti eden od drugega. In ne vem, ce ste opazili, da sem edini, ki je (v tem kontekstu debate) podal tudi kako konkretno razlago, sklic na zunanji vir in celo povedal, da namenoma malo dlakocepim, da bolj nadrobno orisem, o cem govorim. Tega pa za “ti imaš velikokrat to grdo navado, da trdiš in goniš svoje (narobe) in se ne pustiš prepričati. To je zelo grda in neprijetna lastnost” ne bi mogli ravno reci, pa cetudi je morebiti povsem pravilno.
—
Povsem vseeno je, kdo ima prav, ce se nicesar ne naucim(-o). Ljubse bi mi bilo, da mi kdo dokaze zmoto in me poduci o cem, kakor pa, da se debata, tako kot zdaj, prevesi v argumentum ad hominem prepucavanje. A tudi tu je tako, da vsi vstopamo v debato z svojimi vzgibi… ;-)[/quote]
Nikakor ne nasprotujem zaradi nasprotovanja samega, ampak bi rad širil svoja ali tuja obzorja. Tvoj zunanji vir me ne prepriča, ker gre za čisto splošen opis uporabe osebe. Jezik pa je kompleksna zadeva in besede, pomeni, kombinacije nikakor niso enoznačni kot v kakem programskem ali drugem umetnem jeziku. Sem poskusil poiskat kakšno zunanjo potrditev, žal neuspešno. Tole vprašanje bom dal na sosednji forum Al’ prav se piše… k lektorici Nataši Purkart, pa bomo dobili čez kak dan še njeno mnenje.
Če rečeš “Grem ven kidat sneg”, s tem mimogrede poveš, da se trenutno nahajaš notri in ne kje zunaj, podobno je tudi z “Zunaj pada dež”. Fraze kot je “Da dol padeš” pa imajo itak povsem svojo logiko oz. je sploh nimajo, kar poglej npr. “It’s raining cats and dogs” ali pa “You’ve got bats in the belfry”.[/quote]
Za poudarjeno frazo “dežujejo mačke in psi” sem zadnjič prebrala razlago v eni knjigi. Pred nekaj sto leti so bile hiše oz. koče po vaseh in revnejših predelih mest večinoma pokrite s slamo. Ker je bilo v jesenskih in zimskih dneh po tleh mrzlo in blatno, so se mačke in psi greli v slamnatih strehah, kjer je bilo suho in toplo (ok, ni mi čisto jasno, kako so psi zlezli na streho, razen če niso naselja izgledala kot brazilske favele). Ko je začelo deževati, so slamnate strehe postale zelo spolzke, zato so mačke in psi cepali s streh na dvorišča in na naključne mimoidoče. Od tod izraz “dežujejo mačke in psi”.
“Odbor, katerega naloge so znane.” je torej primer, ki je pravzaprav ekvivalent “Vidika, katerega je obdelal Fromm…”. Mar ni moj stavek “by the book”, kot se temu rece? Pojasni mi prosim, kaj naj bi bilo narobe, kot pravis?[/quote]
Ojoj, kje ti vidiš ekvivalent (ustreznica), razen da so uporabljene enake črke v enakem zaporedju in gre torej za navidez isto besedo … le da je v prvem primeru uporabljena v pomenu svojilnega zaimka, v drugem pa napačno namesto oziralnega zaimka ki.
Ne delaš nekih hudih napak pri pisanju, ampak jezikoslovec pa žal nisi in tako kot ti je bilo že povedano, včasih bi sam sebi koristil, če bi popustil, uvidel svojo zmoto in se raje česa naučil, kot pa da trmasto goniš svojo zmoto dalje. In dalje. In dalje.
Ojoj, kje ti vidiš ekvivalent (ustreznica), razen da so uporabljene enake črke v enakem zaporedju in gre torej za navidez isto besedo … le da je v prvem primeru uporabljena v pomenu svojilnega zaimka, v drugem pa napačno namesto oziralnega zaimka ki.
[/quote]
A-ha. Razumem. Imas prav. “cigar” bi bi bila npr. lahko nekaksna sopomenka v prvem primeru. Hvala. 🙂
—
Poskusiva se z razlago napake… “katerega” oz. “ki ga”. Zakaj je “katerega” v tem primeru napacno?
Da pomagam… Tu pise, da se je izogibati, ker velja za zastarelo, ne pa napacno:
Zvezek, katerega iscem ze cel teden => Zvezek, ki ga iscem ze cel teden.
Zakaj bi bilo napacno, mi (se) ni uspelo najti.
Forum je zaprt za komentiranje.