efedrin
Okej gledam po internetu in nikjer ne najdm kje bi se ga dalo kupiti? Ga je že kdo kupoval?
Pa prosim brez raznih nevmesnih komentarjev kako to škodi zdravju. Vem kaj škodi in kaj ne, itak pa bi ga vzel samo enkrat. Ne potrebujem moraliziranja. 🙂
Če ga boš vzel samo enkrat, tako ne bo nobenega učinka. In kako boš vedel, da boš res dobil Efedrin, ko ga boš kupil prek neta?
Vem, da je športnikom odsvetovan zaradi dopinga. Malo preveri ponudbo na tujih spletnih straneh, v naših trgovinah ga še nisem zasledila. Povprašaj po e-pošti tega trgovca[/url], če imajo kaj od tega na razpolago oz če ti lahko dajo kak vir, kje se ga lahko dobi oz če je trg pri nas zanj odprt.
Efedrin baje zelo učinkovito ubija apetit/lakoto in hkrati topi maščobe.
It, morda je bolje, da ne poznaš te zadeve, po eni strani spodbudi metabolizem in topi maščobe, toda po drugi pa bi naj zaradi efedrina nastajali krvni strdki (zato sta na udaru srce in možgani). Mnogo premalo sem farmacevtsko, medicinsko in kemijsko podkovana, da bi to znala strokovno razložit, kaj VSE se dogaja/zgodi v telesu, ko ga zaužiješ. Osebno ne poznam nikogar, ki bi ga kdaj konzumiral, tako da se opiram le na to kar sem prebrala v neki športni reviji na tematiko “fat burnerjev”; kakšen L-karnitin je mnogo bolj varen (katerega občasno uživam).
Tudi to ne poznam. Kaj pa je to?
Pa kako je s tem, a je to kemijsko pridobljeno oz. narejeno ali pa so to kakšni izvlečki, rastlinski (tako efedrin kot L-karnitin).
A je že kdo s tem imel kakšne izkušnje, torej, da ga je užival, in če je imel, kakšne so bile.
Zakaj pa se drugače eno in drugo uporablja, je sestavina kakšnih zdravil ali kako…
Nisem vedela, zakaj pa to?
It, tako je, organizem se od organizma lahko bistveno razlikuje, lahko da bi ti s tem uspešno shujšala in se ne zasvojila, lahko pa bi umrla. Jaz s tem ne bi eksperimentirala in ti, tako simpatična, kot si, majhne otroke imaš, in partnerja, za katerega moraš skrbeti, saj vidiš, da bi brez tebe čisto možno kam še zalutal…:) 🙂 ne bi pomišljala na tvojem mestu o tem, res ne.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Da obrazložim… Ne potrebujem za hujšanje, ampak bolj zaradi tiste druge njegove lastnosti… Ker ti da ogromno energije in deluje kot doping.
Problem je ubistvu v temu, da že 3 mesece ne napredujem nič, kljub temu da dobro, predvsem pa načrtno treniram in se prehranjujem. Rezultati pa kar stojijo in stojijo. Ker menim da je ta magična meja (37 minut / 10 kilometrov) bolj zaradi psihe, kot zaradi fizične pripravljenosti, bom vzel efedrin tako da si dokažem, da lahko grem pod to mejo… Cilj je do Ljubljanskega maratona čas znižati pod 36min. Bomo pa videli če mi bo uspelo. 🙂
Ne preko interneta, pojdi na ffa, aškerčeva 7, ali fkkt, aškerčeva 5, in napravili ga bodo posebej zate. [/quote]
Da zaupam študentom fkkt? Haha. Raje potem vzamem tablete za asmatike, oziroma kapljice za nos, ki tudi vsebujejo efedrin… 🙂
Nisem vedela, zakaj pa to?
It, tako je, organizem se od organizma lahko bistveno razlikuje, lahko da bi ti s tem uspešno shujšala in se ne zasvojila, lahko pa bi umrla. Jaz s tem ne bi eksperimentirala in ti, tako simpatična, kot si, majhne otroke imaš, in partnerja, za katerega moraš skrbeti, saj vidiš, da bi brez tebe čisto možno kam še zalutal…:) 🙂 ne bi pomišljala na tvojem mestu o tem, res ne.[/quote]
Ah, kar tako, želim izničiti še tistih par dag maščobe kar visi iz mene 😉
Z vsem ostalim kar si napisala It v odgovor se povsem strinjam 🙂
Ampak s tem si boš dokazal le to, da si tega sposoben samo z dodatki, ki jih telo na dolgi rok zavrača. Vsako telo ima svoje omejitve in je sposobno le tega, kar je pač v nekem trenutku sposobno. Zakaj ga gnati čez njegove meje? Da bo duša zadovoljna? Vprašanje je le, ali bo duša res zadovoljna. Jaz pravim, da ne bo, vsaj na dolgi rok ne.
Kaj si boš pa dokazal? Da kemija zmore, ti pa ne ali kaj? Hvala za taka dokazila, sicer pa čestitke za dober čas, malo se hvalimo , ne? Aja ne, niti slučajno :))))
Jaz se s tem ne bi špilala, raje bi umrla nekje v gorah zaradi mraza kot zaradi infarkta, ker sem to vzela… ampak kakor mislite.
Aja saj ne vem no, hvala ker podpirate farmacevtsko industrijo in kemijske raziskave.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Dokazovati nekaj, kar je že dokazano torej. V čem je smisel? Ga ni a ne? Zakaj torej to početi? Vzrok je drugje… vemo kje, samo odpravit ga bo malo težje. Se pa da. Duša trpi…
Ja… Sem kar sklepal da bo debata pristala na temu… Je pa vseeno zanimivo slišati tudi druge poglede na celotno zadevo…
Kje pa je meja telesa? Bivši trener je vedno (malo zares, malo zahec) govoril: “dokler ne padeš v nezavest nisi dosegel svoje meje“?! Je to meja? Ali pa je meja nekje drugje?
Na tem mestu bi se bilo dobro vprašati kje je meja profesionalnih športnikov? So meja rezultati ki jih dosegajo?
Vedno se spomnim članka v katerem je eden izmed prekupčevalcev z nedovoljenimi sredstvi za mnoge atlete povedal: “Od osmih šprinterjev na olimpijskih igrah v Pekingu, bo vseh osem dopingiranih.” Verjameš?
Delno bo tudi duša zadovoljna, priznam. Tako, kot je tudi zadovoljna ko naredim nekaj koristnega, preberem kakšno dobro knjigo, osvojim kak visok hrib ali pa se enostavno imam fajn z dobro družbo. Res pa je da mi nobena od teh stvari ne bo prinesla dolgotranega zadovoljstva.
Sicer pa nobena stvar v življenju ne prinaša zadovoljstva in sreče na dolgi rok, ali pač? Vedno je treba prvo vložit nek trud, oziroma delo, da nato nazaj dobimo zadovoljstvo / srečo.
Oh… Dokazal bom to, da zmorem. Boš rekla da bo tistih 25mg efedrina prelaufalo progo namesto mene? 🙂 Sej na koncu koncev naše telo deluje preko kemijskih procesov. To bi ti morala bolje vedeti. 😉
In ja neboš verjela ampak psiha v športu ogomno pomeni.
Nikoli ne bom pozabil ko smo enemu prijatelju pred testiranjem dali navaden lekadol, oziroma aspirin (se nespomnem točno) in mu povedali da je doping. Takrat je daleč presegel svoj osebni rekord in po tistem je še na vseh ostalih tekmovanjih dosegal dobre rezultate.
Bistvo je samo to da enkrat grem pod to mejo. Potem bo pa že šlo naprej. Ko enkrat veš da lahko potem gre…. 🙂
Hvala, sicer pa je zelo nehvaležen čas…. Vsak dan treniraš po programu, tam pa ta čas ne bo dovolj dober niti za uvrstitev med prvih 10. :))
Nebi rekel za tiste ki to vsak dan vzemajo zaradi hušanja, ampak da enkrat vzameš pa tudi ne bo konec sveta….? Sej efedrin je ubistvu isto kot adrenalin.
Ja, spomnim se tega, to je zelo možno res, če prav vem, je sam bil nekoč sportnik, če se prav spomnim, kolesar ali neki vzdržljivostni šport, nejgov oče je (bio)kemik, sam je študiral kemijo in se zdaj s tem ukvarja, mislim, da je bil obsojen, (zaprt?) rekel je da šport v bistvu stvar kemije in vsa stvar je v tem, koliko so razvijalci drog pred analizami na drugi strani.. potem ga je novinar vprašal, provokativno, da pa on vendar ni nikoli stal na olimpijskih stopničkah spričo vse kemije… a je to tudi tvoj argument mogoče?? upam, da ne noo…
Vrhunski šport je daleč od tega, kar je zdravo in čemur je za moje pojme smiselno slediti, sama nikoli res nikoli ne gledam tako materialistično na neke rezultate, res je, da sicer nisem nobena športnica, vse kar je blizu temu, je samo, da imam rada naravo… tu se konča… mogoče bom celo šla na lj maraton v smislu sodelovanja ne pa nekega rezultata…moj čas an 10 km je precej slabši od tvojega pa se ne sekiram, verjetnoi bi ga popravila če bi več tekla, mogoče ga bom ali pa tudi ne…
jp 91, ti si zelo pameten, no če je pa isto kot adrenalin, pa pojdi an en base jump pa potem odteči 10 km hehe… sicer si pa vse povedal s tistim placebo efektom… mogoče boš čez nekja let malce drugače gledal na vse skupaj, ali pa ne, jaz sem isto stališče glede tega imela še ko sem bila mlajša od tebe… ko sem še sanjala v gimnazijskih klopeh in brala slavka gruma, ki je že kot študent medicine in kasneje celo svoje življenje bil odvisen od kokaina… mejo prestopiš prej kot upaš…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Seveda so potrebni treningi in predispozicije.Kdo je to zanikal?
Nisi tak tip človeka in ne boš nikoli razumela. Ljudje smo si različni. 🙂 Sicer pa samo eno vprašanje…. Si kdaj tekmovala v kakem športu?
In kako je to drugače? Razsvetli me. 🙂
Kje je meja telesa? Zame je tam, kjer še ni bolečine. Bolečina nam govori, da smo prišli do meje oziroma, da nekje že pretiravamo. Bolečina je tam z namenom. Nezavest je vsekakor nekaj, kar je šlo čez mejo. Telo ni neumno, mi pa pogosto smo, oziroma naša “duša”.
Oh… Dokazal bom to, da zmorem.
[/quote]Zmoreš? Z neko kemijsko substanco prigoljufat dober rezultat? :/
Kaj pa če bi si podrobno ogledal progo in našel kakšno bližnjico jo uporabil tisti dan in prišel hitreje na cilj, imel boljši rezultat….
Efekt bi bil isti …. 😉 :))))
Napni mozak (najdi bližnjico ;), če ti toliko pomenijo št. za dušo… :)))
Forum je zaprt za komentiranje.