Država spodbuja uničevanje pridelka in moje mnenje o tem

Država podpira uničevanje hrane

https://www.gov.si/zbirke/storitve/podpora-za-zeleno-trgatev/

Tole si jaz mislim o tem:
– Ogromno se govori o tem, kako nam šepa samooskrba, potem pa berem o tem, kako država spodbuja uničevanje hrane.
– Ali se ne bi dalo teh viškov vina, če so res tolikšni, narediti kakovostnejših, jih oplemenititi, postarati, in jih potem morda takšne dražje prodati? Drugod vem, da tako delajo. Zakaj se ne bi usmerili v kakšne blagovne znamke, da bi postali znani tudi drugod po Evropi?
– Zakaj se ne spodbuja tega, da se ljudje, ki želijo kmetovati oz. že kmetujejo pravočasno usmerijo v panoge kmetijstva, kjer je pomanjkanje samooskrbe, namesto, da se jim leta in leta daje subvencije za nekaj, česar imamo dovolj, ko pa pride krizica, pa sledijo ukrepi za uničevanje pridelka? No comment!

(če to spada pod politični čvek in ne sem, se oproščam)

v osnovi..
vsako razmišljanje je pozitivno..
edino..
na prvo žogo je težko izluščiti bistvo..
kmetijstvo, ni ping pong..
ko se brez težav “preusmeriš” na drugo stran mize..
karikiram–ne moreš kar posekat vinograda in nasadit solato..
prvič-teren ni enak..
drugič- orodje ni isto..
tretjič- znanje/tehnologija ni isto..
prehodi so dolgotrajni..
ja edino to pa se strinjam z vami..
da bi morala država ravno zaradi tega časovnega dela usmerjati..
sicer ima in to delajo preko lokalnih KGZ-jev, je pa seveda vprašanje nacionalni plan..
recimo še en primer..
letos je veliko dežja..
posledično je koruza 1A..
kakovost bo velika..
ker jo je veliko in bo dobra bo pa cena v podnu..
kdor jo rabi za krmo, bo bolj zadovoljne, kot oni za prodajo..
no ne moreš je imet za krmo, če nimaš živali..itd..
skratka..ni kr vse tako athock možno zamenjat..

Tvoje znanje iz kmetijstva je podobno kot kardeljevo.
Pride uslužbenec na farmi h kardelju in mu potoži da je ena od krav bolna. pravi kardelj sena ji ne dajte samo krmila, drugi dan nič bolje ,spet kardelj pravi sedaj ji pa dajte samo seno, nasledni dan je spet imel neko novo idejo, tako se je vleklo cel teden, krava je crknila. Pride delavec h kardelju in mu pove kaj se je zgodilo.. Pa pravi kardelj ” Škoda, pa še toliko idej sem imel”

da so kmetje plačani za uničevanje pridelkov. Si že v času začetka korona krize odprl podobno temo.

Tole si jaz mislim o tem:
– Ogromno se govori o tem, kako nam šepa samooskrba, potem pa berem o tem, kako država spodbuja uničevanje hrane.
Tukaj ne gre za uničevanje hrane, ampak za zniževanje proizvodnje vina.

– Ali se ne bi dalo teh viškov vina, če so res tolikšni, narediti kakovostnejših, jih oplemenititi, postarati, in jih potem morda takšne dražje prodati? Drugod vem, da tako delajo. Zakaj se ne bi usmerili v kakšne blagovne znamke, da bi postali znani tudi drugod po Evropi?

Ne. Ker, se pridelava kakovostnejšega vina in pridelava preprostega vina med seboj razlikujeta. Na to, kakšno vino boš pridelal moraš misliti že ob zasaditvi vinograda, najkasneje pa pri trgatvi. Ne moreš se po enem letu, ko imaš že vino v kleti, odločiti, da boš iz njega naredil vino, primerno za staranje. Ne gre. Poleg tega imajo vse kleti omejeno kapaciteto. In, ko je klet polna, je polna. Če ne gre vino ven (se proda), ni prostora za nov letnik. Simpl.

– Zakaj se ne spodbuja tega, da se ljudje, ki želijo kmetovati oz. že kmetujejo pravočasno usmerijo v panoge kmetijstva, kjer je pomanjkanje samooskrbe, namesto, da se jim leta in leta daje subvencije za nekaj, česar imamo dovolj, ko pa pride krizica, pa sledijo ukrepi za uničevanje pridelka? No comment!

Zato ker vinogradništvo ni enako gojenju solate ali paradižnika. Ko je vinograd enkrat zasajen, tam ostane vsaj 30, 50, tudi 80 let in več. Starejše kot so trte, bolj kakovosnto vino lahko pridelaš. Poleg tega površine primerne za vinogradništvo niso primerne za prav veliko drugih kmetijskih pridelkov. Vsekakor ne takih, ki bi omogočali hiter prehod, v eni sezoni.

Baje je prodaja padla in vina nimajo kam spravit.

Ce je letina slaba in se pred ideva slaba kakovost vina (ne vem, se ne spoznam), ok, se obere in proda kot sadje, za sok.
A ce je letina dobra in se predvideva dobra kakovost vina, zakaj se stare zaloge ne proda po nizji ceni in se naredi prostor za nove?

Baje je prodaja padla in vina nimajo kam spravit.

Ce je letina slaba in se pred ideva slaba kakovost vina (ne vem, se ne spoznam), ok, se obere in proda kot sadje, za sok.
A ce je letina dobra in se predvideva dobra kakovost vina, zakaj se stare zaloge ne proda po nizji ceni in se naredi prostor za nove?
[/quote]

Raje lukno v koleno kot nižjo ceno. Naši so kot ameriški kmetje v veliki krizi – pšenico so raje sežigali in v morje stresali, samo da so obdržali ceno. Narod pa lačen.

Raje lukno v koleno kot nižjo ceno. Naši so kot ameriški kmetje v veliki krizi – pšenico so raje sežigali in v morje stresali, samo da so obdržali ceno. Narod pa lačen.
[/quote]

le čevlje sodi naj kopitar..
če si za osnovna sredstva dal..xy
če si za tekoče stroške dal..wz..
lahko prodaš pod ceno..
kako boš plačal nove sadike, popravilo stroja, svoje delavce..??
če koga zanima kake subvencije se prebijte čez zahteve..pa da vas vidim..
80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} kmetij sploh ne more kandidirat..
nisi mladi kmet..
nimaš 50ha..
nimaš zakupa 30ha..
nisi že 5 let na trgu..
nimaš prave kulture zasajene..
nisi v 5letnem kolobarnem planu..
itd..itd..

Baje je prodaja padla in vina nimajo kam spravit.

Ce je letina slaba in se pred ideva slaba kakovost vina (ne vem, se ne spoznam), ok, se obere in proda kot sadje, za sok.
A ce je letina dobra in se predvideva dobra kakovost vina, zakaj se stare zaloge ne proda po nizji ceni in se naredi prostor za nove?
[/quote]

Letos se predvideva kakovostna in obilna letina. Grozdje za vino, ni isto kot namizno grozdje. Praktično nemogoče je take količine grozdja prodat kot sadje, tudi zato, ker ga večina potrošnikov ne sprejme. Jagode grozdja za vino so namreč manjše, imajo tršo kožico, pečke … kar večini potrošnikov ni ravno všeč.
Za predelavo v sok, pa tudi ni nekih kapacitet, vsaj vinarji jih nimajo. Kar pomeni, da bi morali nekje najeti polnilnico in vse kar paše zraven. Pa še s prodajo soka bi se potem morali ukvarjati, ne glede na to, da grozdni sok ni ravno med priljubljenimi.

Prodaja zalog po nižji ceni. Komu? In za koliko nižji? Gostinci ne bodo vzeli niti zastonj, ker ne rabijo, nimajo kam pospravit. Končni potrošniki? Podobna zgodba, koliko od vas ima kapacitete, da doma hrani večje količine vina? Koliko vas lahko doma hrani vsaj 100 steklenic? In jih seveda spije v doglednem času? Ker to vino ni ravno za starat.

Pa pustimo ob strani, da gre za alkoholno pijačo in da je spodbujanje pitja alkohola moralno sporno.

Letos se predvideva kakovostna in obilna letina. Grozdje za vino, ni isto kot namizno grozdje. Praktično nemogoče je take količine grozdja prodat kot sadje, tudi zato, ker ga večina potrošnikov ne sprejme. Jagode grozdja za vino so namreč manjše, imajo tršo kožico, pečke … kar večini potrošnikov ni ravno všeč.
Za predelavo v sok, pa tudi ni nekih kapacitet, vsaj vinarji jih nimajo. Kar pomeni, da bi morali nekje najeti polnilnico in vse kar paše zraven. Pa še s prodajo soka bi se potem morali ukvarjati, ne glede na to, da grozdni sok ni ravno med priljubljenimi.

Prodaja zalog po nižji ceni. Komu? In za koliko nižji? Gostinci ne bodo vzeli niti zastonj, ker ne rabijo, nimajo kam pospravit. Končni potrošniki? Podobna zgodba, koliko od vas ima kapacitete, da doma hrani večje količine vina? Koliko vas lahko doma hrani vsaj 100 steklenic? In jih seveda spije v doglednem času? Ker to vino ni ravno za starat.

Pa pustimo ob strani, da gre za alkoholno pijačo in da je spodbujanje pitja alkohola moralno sporno.
[/quote]

“Pa še s prodajo soka bi se potem morali ukvarjati, ne glede na to, da grozdni sok ni ravno med priljubljenimi.”

O “priljubljenosti” soka bi se dalo marsikaj reči. Kot prvo je to, da skoraj ni ponudbe. Sem pa lani zasledil nekaj ponudbe, z razmeroma “solidno” ceno (maloprodaja ~ 1,5€/l), pa je bil (kot kaže) tudi prodan. Ko bo ponudba podobna pomarančnemu in bo ostajal, tedaj šele bi lahko rekli kako o “priljubljenosti”

Baje je prodaja padla in vina nimajo kam spravit.

Ce je letina slaba in se pred ideva slaba kakovost vina (ne vem, se ne spoznam), ok, se obere in proda kot sadje, za sok.
A ce je letina dobra in se predvideva dobra kakovost vina, zakaj se stare zaloge ne proda po nizji ceni in se naredi prostor za nove?
[/quote]

Ti pa res še nisi bila v vinogradu. 🙂 Grozdje za vino ni za jest, ker je kislo. In tudi grozdni sokovi ne gredo v promet. + tega vinogradniki ob obiranju niso mogli vedeti, da bo prišla korona. Če vino ne gre v promet, ga je treba pač uničit. Meni je ta ekonomska logika jasna. Če bodo spuščali cene ali vino podarjali, bodo imeli problem v prihodnje. Kdo bo še kupil kaj po običajni ceni, ko je enkrat na razprodaji? Vsi bodo čakali razprodaje.

Ti pa res še nisi bila v vinogradu. 🙂 Grozdje za vino ni za jest, ker je kislo. In tudi grozdni sokovi ne gredo v promet. + tega vinogradniki ob obiranju niso mogli vedeti, da bo prišla korona. Če vino ne gre v promet, ga je treba pač uničit. Meni je ta ekonomska logika jasna. Če bodo spuščali cene ali vino podarjali, bodo imeli problem v prihodnje. Kdo bo še kupil kaj po običajni ceni, ko je enkrat na razprodaji? Vsi bodo čakali razprodaje.
[/quote]

grozdje je zelo sladko, razen če ga vi potem za vaše umetno docukrano vino prezgodaj trgate.
pa iz grozdnih pečk se dela neko blazno drago olje.
pa če bi res delali sok ali pa recimo te tako popularne ploščice bi gotovo vsaj lačne socialce nahranili, ker je zelo kalorično.
Vsaj glede na jamr poklicnih dobrotnikov.

Ti pa res še nisi bila v vinogradu. 🙂 Grozdje za vino ni za jest, ker je kislo. In tudi grozdni sokovi ne gredo v promet. + tega vinogradniki ob obiranju niso mogli vedeti, da bo prišla korona. Če vino ne gre v promet, ga je treba pač uničit. Meni je ta ekonomska logika jasna. Če bodo spuščali cene ali vino podarjali, bodo imeli problem v prihodnje. Kdo bo še kupil kaj po običajni ceni, ko je enkrat na razprodaji? Vsi bodo čakali razprodaje.
[/quote]

” Če xxxx ne gre v promet, ga je treba pač uničit. Meni je ta ekonomska logika jasna.”
No, meni pa pač ni jasna (in mi nikdar ne bo). Vem pa, da je to že stoletja občasna praksa na različnih področjih. Da je “viške” bolje uničiti, kot za ustrezno (nizko) ceno dati v obtok.
Sploh bi bilo zanimivo poslušati utemeljitve lačnemu, zakaj je bolje hrano uničiti, kot dati njemu, ki umira od lakote. Dvomim, da razume, da je to pač “ekonomska logika”. In ko bi te enkrat “usekal”, bi pa reklel, da ne razume “ekonomske logike” in je nasilen !?

” Če xxxx ne gre v promet, ga je treba pač uničit. Meni je ta ekonomska logika jasna.”
No, meni pa pač ni jasna (in mi nikdar ne bo). Vem pa, da je to že stoletja občasna praksa na različnih področjih. Da je “viške” bolje uničiti, kot za ustrezno (nizko) ceno dati v obtok.
Sploh bi bilo zanimivo poslušati utemeljitve lačnemu, zakaj je bolje hrano uničiti, kot dati njemu, ki umira od lakote. Dvomim, da razume, da je to pač “ekonomska logika”. In ko bi te enkrat “usekal”, bi pa reklel, da ne razume “ekonomske logike” in je nasilen !?
[/quote]
Napačen izraz. Namesto ekonomske, bi morala biti kapitalistično izkoriščevalska logika.

” Če xxxx ne gre v promet, ga je treba pač uničit. Meni je ta ekonomska logika jasna.”
No, meni pa pač ni jasna (in mi nikdar ne bo). Vem pa, da je to že stoletja občasna praksa na različnih področjih. Da je “viške” bolje uničiti, kot za ustrezno (nizko) ceno dati v obtok.
Sploh bi bilo zanimivo poslušati utemeljitve lačnemu, zakaj je bolje hrano uničiti, kot dati njemu, ki umira od lakote. Dvomim, da razume, da je to pač “ekonomska logika”. In ko bi te enkrat “usekal”, bi pa reklel, da ne razume “ekonomske logike” in je nasilen !?
[/quote]

ta logika uničevanja je v bistvu stara toliko kot človeštvo oz. kulture.
Recimo plemena, ki niso hotela, da bi med ljudmi nastale velike razlike, so imela navado, da so vse viške recimo na eni hudi žurki požrli oz. uničili. TAko noben ni mogel delati zalog, čeprav bi jim te ob naslednji lakoti čez par mesecev prišle hudičevo prav. Nekaj takega so recimo tudi razne južnjaške poroke in tako naprej.

ekonomija z lakoto, humanostjo in tudi varovanjem narave nima čisto nič, ampak teži k temu, da raste oz. celoten ustroj naše družbe je naravnan na gospodarsko rast in če te ni je kriza, čeprav v resnici nobenemu nič ne manjka. Letos bo zaradi korone velik padec ekonomije, pa je še vedno vsega preveč. Res pa da je Jure Apih doživel orgazem, ko je v nedeljo spet šel po svežo žemljico. Zaenkrat kaže, da ena korona do sedaj še ni bila dovolj huda, da bi prišlo do kakšne resnične spremembe.

” Če xxxx ne gre v promet, ga je treba pač uničit. Meni je ta ekonomska logika jasna.”
No, meni pa pač ni jasna (in mi nikdar ne bo). Vem pa, da je to že stoletja občasna praksa na različnih področjih. Da je “viške” bolje uničiti, kot za ustrezno (nizko) ceno dati v obtok.
Sploh bi bilo zanimivo poslušati utemeljitve lačnemu, zakaj je bolje hrano uničiti, kot dati njemu, ki umira od lakote. Dvomim, da razume, da je to pač “ekonomska logika”. In ko bi te enkrat “usekal”, bi pa reklel, da ne razume “ekonomske logike” in je nasilen !?
[/quote]
žal svet najbolje deluje tako, da ima vse neko vrednost.
ko enkrat nekaj razvrednotiš, težko pridobiš nazaj na prejšnjo vrednost.
kmet od tega, da podari višek pridelka, nima nobene koristi, posledice, ki jih tak zastonj višek ustvarja par let na trgu, bi bile pa tolikšne, da bi ga verjetno uničile.

če revež nima česa jesti, je naloga države, da to sanira, ne kmeta.

žal svet najbolje deluje tako, da ima vse neko vrednost.
ko enkrat nekaj razvrednotiš, težko pridobiš nazaj na prejšnjo vrednost.
kmet od tega, da podari višek pridelka, nima nobene koristi, posledice, ki jih tak zastonj višek ustvarja par let na trgu, bi bile pa tolikšne, da bi ga verjetno uničile.

če revež nima česa jesti, je naloga države, da to sanira, ne kmeta.
[/quote]

Zanimivo, kako “osnovni zakon kapitalizma”: “Cena se uravnava z razmerjem med ponudbo in povpraševanjem” ne deluje.
In je potrebno “ponudbo” umetno zmanjšati (uničiti),
In ja, izgleda ekonomsko smiselno, sploh če nekdo zunanji (država, EU) to celo nagrajuje (plačuje). Pač ekonemskim “analfabetom” nedoumljivo.

žal svet najbolje deluje tako, da ima vse neko vrednost.
ko enkrat nekaj razvrednotiš, težko pridobiš nazaj na prejšnjo vrednost.
kmet od tega, da podari višek pridelka, nima nobene koristi, posledice, ki jih tak zastonj višek ustvarja par let na trgu, bi bile pa tolikšne, da bi ga verjetno uničile.

če revež nima česa jesti, je naloga države, da to sanira, ne kmeta.
[/quote]

Torej je v vekih okoliščinah lahko “ekonomska logika”, da država:
1. plača kmetu, da uniči viške
2. plača kmetu, da tisto, kar ni uničil proda državi, da bo ta nahranila lačne

Pa še druga stran. Država pač pomaga (kmetom, bankam ….). Po potrebi, Kdor je pač dovolj glasen (in močan). Z ogromnimi zneski. Tedaj odpove “kapitalistična logika”, da je pač vsak sam svoje sreče (nesreče) kovač
Ko se pa pojavi npr. ideja o UTD pa: O, ne, to pa ne. Lenuhov pa že ne bomo podpiraki, Kar delajo naj! – Pač kapitalistični “moto” – vsak je sam odgovoren za svojo blaginjo (bedo)

grozdje je zelo sladko, razen če ga vi potem za vaše umetno docukrano vino prezgodaj trgate.
pa iz grozdnih pečk se dela neko blazno drago olje.
pa če bi res delali sok ali pa recimo te tako popularne ploščice bi gotovo vsaj lačne socialce nahranili, ker je zelo kalorično.
Vsaj glede na jamr poklicnih dobrotnikov.
[/quote]

Ajaj, najprej naj bi se vinogradnik s sokom ukvarjal, zdaj naj bi pa za eno sezono že ploščice iz viškov delal? Kaj boste še naumili? 🙂 To grozdje je zate užitno samo, če ne veš, kako izgleda namizno grozdje.

nehajte kvasat bedarije vsa poanta je v tem DA JE PREVEČ VSEGA in da država podpira uničevanje s subvencijami. v socializmu teh težav ni bilo, saj hrane ni bilo dovolj in so bili ljudje lačni. pojedli so vse kar so dobili tudi travo, ker so BILI LAČNI IN SUHI. DANES TE PA VSEGA PRENAŽRTI HRANE JE PREVEČ IN SE KMETU NE SPLAČA PRODAJAT RAJE VRŽE STRAN SAJ DOBI OD DRŽAVE SUBVENCIJE. ČE BI TO NAREDIL V SOCIALUZMU BI TE DALI NA GOLI OTOK IN OBESILI NA GAVGE. IN PRAV BI BILO VSEGA TEGA JE KRIVA DRŽAVA KI TO DOPUŠČA.

prednisone brand name in usa buy generic prednisone online 10mg prednisone daily
https://prednisonet.com order prednisone 10mg
prednisone in canada prednisone brand name india cost of prednisone tablets