Družbeni temelji
Tvoj zgornji komentar je prav tako le kritika. Zato mene prav tako zanimajo predlogi.
Če je problem nestrpnost, kako jo rešiti ?
Moj predlog ni vojna. Moj predlog so konkretne spremembe, preden pridejo zadeve tako daleč, da je vojna edina izbira.
Ne vem, jaz definitivno nisem dovolj pametna, zato pa sprašujem :-)))
Ampak…jaz si recimo predstavljam izgradnjo družbe, kjer bi se glavni “napor” preusmeril na
vzgojo osebnosti, (namesto na tehnologijo, denar, potrošništvo)
Večji poudarek na vrednotah in predvsem na njihovih izpeljavah….ne tako, kot danes – vsi VEMO,
kaj je pravica in kaj je pravično, pa na sodišču gladko zmaga krivica….
Vsi obsojamo nasilje in vojne…..a hkrati se nam zdi edina pot za dosego miru – nasilje
Nenasilje, potrpljenje, umetnost utemeljevanja, debate in mediacije, manj ukvarjanja samo s samim
sabo, več vključevanja v družbo, vzpostavljanje harmonije tako med ljudmi, kot z naravo….razumevanje
zakonitosti psihe in narave…
Take reči. Vzgajane od majhnega, vcepljene od otroštva.
Ni vsaka preteklost primerna za gradnjo prihodnosti :)[/quote]
Je pa temelj, čeprav slab, ampak ker to veš, ga začneš jačati:). Če ne razčistiš s preteklostjo, ne moreš naprej, se skoz oziraš nazaj in smiliš samemu sebi:). V katerem času si zdaj na tej časovni premici?:)[/quote]
Če ima nekdo travmatične dogodke, je bolje, da jih ignorira, povsem odmisli, kakor da jih uporablja za izhodišče, da bo iz tega nastalo v prihodnosti nekaj noro dobrega, ker ne more. Ne dvomim, da ne veš kako je s smiljenjem samemu sebi, zato to tako pogosto omenjaš 😉
Zame življenje nikakor ni premica, prej spirala 🙂
Lahko postaviš hišo na slabih temeljih? Buče, buče….
Je pa temelj, čeprav slab, ampak ker to veš, ga začneš jačati:). Če ne razčistiš s preteklostjo, ne moreš naprej, se skoz oziraš nazaj in smiliš samemu sebi:). V katerem času si zdaj na tej časovni premici?:)[/quote]
Če ima nekdo travmatične dogodke, je bolje, da jih ignorira, povsem odmisli, kakor da jih uporablja za izhodišče, da bo iz tega nastalo v prihodnosti nekaj noro dobrega, ker ne more. Ne dvomim, da ne veš kako je s smiljenjem samemu sebi, zato to tako pogosto omenjaš 😉
Zame življenje nikakor ni premica, prej spirala 🙂
Lahko postaviš hišo na slabih temeljih? Buče, buče….[/quote]Ne moreš ignorirat preteklosti pa če se še tako trudiš.
Je pa temelj, čeprav slab, ampak ker to veš, ga začneš jačati:). Če ne razčistiš s preteklostjo, ne moreš naprej, se skoz oziraš nazaj in smiliš samemu sebi:). V katerem času si zdaj na tej časovni premici?:)[/quote]
Če ima nekdo travmatične dogodke, je bolje, da jih ignorira, povsem odmisli, kakor da jih uporablja za izhodišče, da bo iz tega nastalo v prihodnosti nekaj noro dobrega, ker ne more. Ne dvomim, da ne veš kako je s smiljenjem samemu sebi, zato to tako pogosto omenjaš 😉
Zame življenje nikakor ni premica, prej spirala 🙂
Lahko postaviš hišo na slabih temeljih? Buče, buče….[/quote]
Aja, potem je pri tebi le varianta sprenevedanja in mižanja na obe očesi, ker je recimo preteklost tako slaba, da jo je bolje pustiti tam kjer je:). Ampak, če te nekaj preganja in imaš zaradi tega travme, se moraš slej kot prej soočiti s tem, sicer te ugonobi.
Mene boš redko dobila v fazi smiljenja sami sebi…tudi, če bi prišlo do te sekunde, ne bi nihče vedel:)). Potlačim vse vase, tako kot ti svojo preteklost….ok ok, ne ti….tisti, ki imajo travmatično izkušnjo iz preteklosti:).
Hiše ne moreš postaviti na slabih temeljih, ker bi se slej kot prej zrušila. Lahko pa razmišljaš o tem, kakšne temelje boš postavil, da bo vse skupaj držalo skupaj:).
Komplicirate vi malo brezveze, vsak naj živi po sovjih načelih, dokler ne krši zakonov, ni nič narobe, ne vem, zakaj iščete nek splošen konsenz glede nekih stvari, še mož pa žena se velikokrat skregata, si marsikaj rečeta, vi pa tu pričakujete neko harmonijo popolnih neznancev…Vsak naj živi v skladu s tem, kar verjame in kar bi rad bil, verjeti karkoli drugega je utvara.
Če ima nekdo travmatične dogodke, je bolje, da jih ignorira, povsem odmisli, kakor da jih uporablja za izhodišče, da bo iz tega nastalo v prihodnosti nekaj noro dobrega, ker ne more. Ne dvomim, da ne veš kako je s smiljenjem samemu sebi, zato to tako pogosto omenjaš 😉
Zame življenje nikakor ni premica, prej spirala 🙂
Lahko postaviš hišo na slabih temeljih? Buče, buče….[/quote]
Aja, potem je pri tebi le varianta sprenevedanja in mižanja na obe očesi, ker je recimo preteklost tako slaba, da jo je bolje pustiti tam kjer je:). Ampak, če te nekaj preganja in imaš zaradi tega travme, se moraš slej kot prej soočiti s tem, sicer te ugonobi.
Mene boš redko dobila v fazi smiljenja sami sebi…tudi, če bi prišlo do te sekunde, ne bi nihče vedel:)). Potlačim vse vase, tako kot ti svojo preteklost….ok ok, ne ti….tisti, ki imajo travmatično izkušnjo iz preteklosti:).
Hiše ne moreš postaviti na slabih temeljih, ker bi se slej kot prej zrušila. Lahko pa razmišljaš o tem, kakšne temelje boš postavil, da bo vse skupaj držalo skupaj:).[/quote]
Ti zagovarjaš slabe temelje, ne jaz. Ne govorim o sprenevedanju, toda če je nekaj bilo slabega, je bolje tisto v celoti odmisliti, delati na pozitivni ničli ničesar, vsaka misel iz slabe preteklosti bo pritegnila/privlačila slabo prihodnost. Tvoja izbira/odločitev kaj ti bljižje, meni slabi temelji ne sedejo.
Ko že omenjaš mojo slabo preteklolst pa še povej kaj o njej 🙂 res bi rada slišala, kaj vse bi to naj bilo 🙂
Aja, potem je pri tebi le varianta sprenevedanja in mižanja na obe očesi, ker je recimo preteklost tako slaba, da jo je bolje pustiti tam kjer je:). Ampak, če te nekaj preganja in imaš zaradi tega travme, se moraš slej kot prej soočiti s tem, sicer te ugonobi.
Mene boš redko dobila v fazi smiljenja sami sebi…tudi, če bi prišlo do te sekunde, ne bi nihče vedel:)). Potlačim vse vase, tako kot ti svojo preteklost….ok ok, ne ti….tisti, ki imajo travmatično izkušnjo iz preteklosti:).
Hiše ne moreš postaviti na slabih temeljih, ker bi se slej kot prej zrušila. Lahko pa razmišljaš o tem, kakšne temelje boš postavil, da bo vse skupaj držalo skupaj:).[/quote]
Ti zagovarjaš slabe temelje, ne jaz. Ne govorim o sprenevedanju, toda če je nekaj bilo slabega, je bolje tisto v celoti odmisliti, delati na pozitivni ničli ničesar, vsaka misel iz slabe preteklosti bo pritegnila/privlačila slabo prihodnost. Tvoja izbira/odločitev kaj ti bljižje, meni slabi temelji ne sedejo.
Ko že omenjaš mojo slabo preteklolst pa še povej kaj o njej 🙂 res bi rada slišala, kaj vse bi to naj bilo :)[/quote]
Zagovarjam to, da je preteklost del nas, hočeš nočeš, gor ali dol:). To je edina resnica:). Če odmisliš, ti bo enkrat prišlo spet pred oči, če se spoprimeš, ostane del v tebi, kateri nima več vpliva na tvoja dejanja v naprej.
Beri, kaj sem napisala v prejšnjem sestavku:). Sem takoj popravila, da ne mislim konkretno nate:). Smile:).
“Slabe temelje” lahko odmisliš zavedno, tvoj nezavedni del pa še vedno drugega ne pozna in na tej osnovi deluje, ker drugega preprosto nima….
Nekako se mi ne izide ta tvoj račun z odmišljenjem… 🙂
Če ima nekdo travmatične dogodke, je bolje, da jih ignorira, povsem odmisli, kakor da jih uporablja za izhodišče, da bo iz tega nastalo v prihodnosti nekaj noro dobrega, ker ne more. Ne dvomim, da ne veš kako je s smiljenjem samemu sebi, zato to tako pogosto omenjaš 😉
Zame življenje nikakor ni premica, prej spirala 🙂
Lahko postaviš hišo na slabih temeljih? Buče, buče….[/quote]Ne moreš ignorirat preteklosti pa če se še tako trudiš.[/quote]
Lahko se potrudiš, lahko 🙂
Vojna res že poteka, pa čeprav neke vrste hladna vojna…In je zato dobro vprašanje, kako družbo organizirati in odnose v družini, da se omogoči harmonično shajanje ?
So nam preveč pomembne lastne želje, ki jih v imenu ambicioznosti tako radi zagovarjamo in se jih oklepamo, da nas drugačne želje že spravijo v stanje ogroženosti ?
Je vredno vztrajati pri svojih prepričanjih, pa čeprav za ceno odtujenosti ?[/quote]
Težja vojna, kot jo biješ ti s tvojim prostim časom* in verjetno tudi prof. delom skoraj ni možna.
*prisotnost in pametovanje na MON-u.
Lahko razmišljaš o tem, kakšne temelje boš postavil, ko vzgajaš otroka.
Pri sebi pa jih več ne moreš spremeniti. Lahko samo poskušaš spremeniti svoj pogled na temelje.
Dokler bo samo takšna vojna, bo še dobro. 🙂
Jaz si prav tako ne želim nasilja. Nikoli pa ne vem v kakšni situaciji se bom znašel in kako nasilen bom. Vsi smo sposobni marsikaj. Še ubijati, če imamo občutek, da se borimo za življenje.
Lahko razmišljaš o tem, kakšne temelje boš postavil, ko vzgajaš otroka.
Pri sebi pa jih več ne moreš spremeniti. Lahko samo poskušaš spremeniti svoj pogled na temelje.[/quote]
Preteklost sprejmeš takšno kot je. Zakaj bi karkoli spreminjal oz. žaloval za tem, da se ne da spreminjati? To počnejo tisti, ki se izogibajo sedanjosti, ker od njih zahteva napor.
Ne moreš ignorirat preteklosti pa če se še tako trudiš.[/quote]
Lahko se potrudiš, lahko :)[/quote]:))) Saj se trudim, saj se trudim a mi ne gre in ne gre. 🙂
Nap. ne vem zakaj se jeziš na ljudi, ki so meni čisto simpatični (in verjetno se tebi dogaja obratno 😉
Predvidevam, da ta jeza/nejevolja izvira iz našega nezavednega in da to utišaš, človek res rabi precej truda. Pa ga premoreš? 😉
Jaz ne, priznam….
Naj vsak živi, kakor mu paše. Jaz mislim, da ni vredno.[/quote]
Nekateri si sami jemljejo življenja, ker jim ne paše. Pa je res tako brezizhodno, ko pa nekdo poleg njega v slabših pogojih živi radostno življenje? ;)[/quote]
Ni brezizhodno, samo ljudje smo ena taka trmasta bitja, da jim (nam) ne moreš pomagat, če ti ta sam ne dovoli. Ko pa vse sam najbolje ve in mu zvezde/sreča v tem življenju ni naklonjena in se vse je zarotilo proti “njemu”. Kako boš takemu pomagal, če ima vesolje roke vmes? 🙂
Nekateri si sami jemljejo življenja, ker jim ne paše. Pa je res tako brezizhodno, ko pa nekdo poleg njega v slabših pogojih živi radostno življenje? ;)[/quote]
Ni brezizhodno, samo ljudje smo ena taka trmasta bitja, da jim (nam) ne moreš pomagat, če ti ta sam ne dovoli. Ko pa vse sam najbolje ve in mu zvezde/sreča v tem življenju ni naklonjena in se vse je zarotilo proti “njemu”. Kako boš takemu pomagal, če ima vesolje roke vmes? :)[/quote]
Nevem zakaj ste se zdaj spravli na samomore…..
Do česa pa ima človek VEČJO pravico kot do tega da odloča o lastnem življenju (ali smrti) ????
To je edino kar je RES moje od prve sekunde do zadnje, in to je tudi zadnja stvar o kateri mi bo druga oseba(ali institucija) pametovala, kaj lahko ali kaj ne smem z njo počet
Ni brezizhodno, samo ljudje smo ena taka trmasta bitja, da jim (nam) ne moreš pomagat, če ti ta sam ne dovoli. Ko pa vse sam najbolje ve in mu zvezde/sreča v tem življenju ni naklonjena in se vse je zarotilo proti “njemu”. Kako boš takemu pomagal, če ima vesolje roke vmes? :)[/quote]
Nevem zakaj ste se zdaj spravli na samomore…..
Do česa pa ima človek VEČJO pravico kot do tega da odloča o lastnem življenju (ali smrti) ????
To je edino kar je RES moje od prve sekunde do zadnje, in to je tudi zadnja stvar o kateri mi bo druga oseba(ali institucija) pametovala, kaj lahko ali kaj ne smem z njo počet[/quote]Ne gre za samomore Matkic! Gre za to da imamo različno percepcijo in posledično sprejemamo diametralno nasprotne odločitve v (skoraj) enakem okolju/pogojih zaradi naših preteklih izkušenj, ki se jih včasih sploh ne zavedamo….
Naši svetovi (pogled na svet) so lahko ZELO različni, kljub temu, da živimo v istem okolju in družbi. To pa je predvsem zaradi različnih izkušenj (preteklosti) in pa malo tudi zaradi skupin znotraj družbe, ki se med sabo malenkost razlikujejo (vsak se druži s “svojimi”). In to se ne bo nikoli spremenilo. Potrebno bi le bilo na novo ovrednotiti prioritete posameznika, tako da bi več prispeval celotni družbi.
Tudi to se bo zgodilo, ko bodo odnosi enkrat tako zelo slabi. Tega se ne da prehitevat. Vse ob svojem času, do takrat pa imejmo se lepo, kolikor se da. 🙂
Meni se ta tema bere, kot da ste eni večni romantiki zastali nekje na pol poti svojih želja in zdaj na skupno odgovornost pozivate, naj mi “vsi skup nekaj naredimo”. Zaman, mi šalabajzerji, neresneži, kakor nam že pravite, nismo odgovorni za sanje vas resnobnežev, vsak mora te stvari sam pri sebi razčistiti. Ker tu je toliko enega svetobolja, da me čudi vse skupaj in to od ljudi, ki se sicer samoopredeljujete za srečne, izpopolnjene, da živite zadovoljno življenje…
Človek je lahko povsem zadovoljen s svojim življenjem, kar pa še ne pomeni, da ne vidi, kam tone ostanek oziroma glavnina družbe.
To je tako kot, da greš dobre volje po cesti, malo pred teboj, pa nekdo napade staro gospo. Če to to zmoti, to ne pomeni, da si ti nezadovoljen s svojim življenjem, ampak s tem, kar se dogaja vzporedno znotraj družbe.
Družba nikamor ne “tone”, kakor hočete prikazati, vse, kar obstaja, je obstajalo že davno. Te neke pavšalne ocene, kako kot družba “tonemo” so zgolj produkt vašega nezadovoljstva s samimi sabo, potem vam tukaj prav pride nekakšna “odtujenost”, a jaz imam občutek, da ste sami še najbolj odtujeni, namreč od realnosti, ne vem, zakaj bi bile najbolj relevantne ravno ocene ljudi, ki so zastali v nekakšnem romantičnem sanjarjenju o časih, ki jih nikoli ni bilo..
Seveda…Krize so obstajale, prav tako vojne, pa revolucije…
A to ne pomeni, da ne bo še tako naprej in se je to dogajalo le zato, ker je družba občasno “potonila”. 🙂
In ta država prav tako “tone” v kreditih.
Kdo pa ti kaj hoče ? 🙂
Se bere kot, da te spet nekdo ogroža s svojim razmišljanjem in mnenji.
Forum je zaprt za komentiranje.