Drobni spori med vama s partnerjem

Kako rešujeta drobne prepirčke med vama?
– Se o vsaki malenkosti sproti pogovorita in vsakič prideta zadevi do dna, ali
– pustita, da gre slaba volja mimo in tista malenkost v pozabo, ali
– se fajn spreta, ko se nabere teh malenkosti, ki jih nista sproti razčiščevala, ali
– drugo.

Prvo. In to samo zato, ker imam jaz težnjo razpravljati o vsem, on bi molčal. Drugače pa teh prepirov niti ni dosti…upam, da tako tudi ostane.

Še to: so vsi moški taki, da ne marajo reševati drobnih prepirčkov, ali obstajajo tudi drugačni? Je povsod tako, da je ženska tista, ki teži k pogovorom in reševanju nesoglasij?

Mogoče kdaj ne razčistiva tisti trenutek, definitivno pa še isti dan.
Sem ga v vseh skupnih letih navadila (priznam, da sem ga spremenila in tudi on to ve in pravi, da je to kar prav), da se problemi rešujejo s pogovorom in ne z molkom, kt je bil vajen od doma. Nikoli pa se ne zmerjava in kaj posebej dvigava glasu.

meni se ne da za vsako stvar razpredat na dolgo in široko. najbrž tudi zato, ker se ponavadi spreva zato ker sem jaz naredila kaj, kar njemu ni bilo ok. ker se mi ne da prilagajat, se posledično nit s temi stvarmi ne ukvarjam, ker če bi se bi to pomenilo, da se moram spreminjati da se on ne bo več prepiral. on pa bi lahko tedne in tedne vleče na dan male stvari in jih napihuje, da mi je včsaih kar slabo od pogrevanja stokrat prežvečenih stvari.

Obstajajo tudi drugačni. In ni vedno ženska tista, ki rešuje – je pa ponavadi.

Zelo redko pride kaj takega, da bi se morala pogovarjat, razčlenjevat. Če se zgodi imava pravilo, da se usedeva, poveva vsak svoje videnje na stvar in sprejmeva kompromis, ki je dovolj ugoden za oba. Kregava se pa ne in se tudi najbrž ne bova;))
Upam…sva si zelo sorodni duši, imava podobne poglede in vrednote:)
Pa spoštovanje je pomembno zelo v zakonu, pa da ni varanja, to pa itak! Vesela sem, vsak dan posebej, da ga imam. Pa on mene tudi;))
Lahko noč

Midva se tud sproti zmeniva, edin da pogovor ni miren in tih, ampak kar glasen in iz moje strani dostkrat tud deroč…priznam, da ko me ena stvar “pogreje” ne morem bit tih…k sreči moj razume…se pa večkrat on želi pogovort kot pa jaz.

Ja seveda so drobni spori saj smo si različni .Mi pa preseda,da se je treba o vsaki stvari razpravljat in včasih znorim ,ker on bi skoz in skoz razpravljal.Noro !

Ponavadi kar sproti, če je pa preveč se pa malo umaknem in grem vlečt surlo v avto…., no seveda je potem še slabše, ob večjih sporih pa zavijem v buffet in se smilim sam sebi…:)

sproti rešujeva ali pa jaz težim dokler se ne odkrito pogovoriva…ne prenesem da bi me kaj žrlo ponoči ali cel dan…raje takoj pogovor in rešen problem

Odvisno od situacije.

Jaz sicer rada rešujem zadeve s pogovorom, vendar moj ravno ne. Tako, da sem se naučila, da ga raje pustim pri miru in gre ta slaba volja ven. Je pa zadnjič bil on nekam tečen in se jaz nisem hotela lih z njim menit, pa mu ni bilo všeč.

Pač moški…. 🙂

ženska mora vedet kje ji je mesto

Res…Odvisno le od dolžine ketne….:)

no no Robi, tok hudo pa spet ni… 🙂