Drevo Tisa in vrtci
TISA – Taxus baccata L.
Je nizko iglasto drevo, z zelo temno zelenimi iglicami. Uspeva v senci. Zaradi svoje redkosti je zavarovana rastlina. Lubje je rjavordeče. Je dvodomna, kar pomeni, da na nekaterih tisah rastejo le moški cvetovi, na drugih pa le ženski. Ti se po oploditvi razvijejo v lep rdeč plod, kjer se skriva seme. Tisa je iglavec, ki nima storžev. Celo drevo je strupeno razen rdečega ovoja pri plodu.
Vir:
SLIKA:
NO tole je samo kratek opis, spodaj pa imate še enega daljšega, ki sem ga dobil v nekem word dokumentu na arnesovem strežniku.
Zakaj pravzaprav to pišem:
V našem vrtcu, kjer dela tudi naša moderatorka Dragica Kraljič, je en otrok pojedel seme tega drevesa in ko so poklicali zdravnike, so naredili pravo paniko in je takoj odpeljala otroka na pediatrično, kjer so mu spirali želodček in črevesje. Še huje je, ker je bil poleg otroka tudi dedek, otrok pa na hitro pobere rdečo korgljico in takoj v usta. Sreča v nesreči, da ga je v celoti pogoltnil in ne pregriznil.
Še vedno ne veste poante: Kdo za vraga je lahko posadil tako nevarno drevo, takoj ob potki na dvorišču pred vrtcem, kjer se vsi sprehajamo, ko otroka pripeljamo in odpeljemo v vrtec, pa ne eno drevesce, celo vrsto.
Že nekajkrat se je direktorica pogovarjala, da bo treba to odstraniti in se sliši od narovovarstnikov – nimam nič proti njimi, jih celo spoštujem, da se tega pa ne sme, da je to zaščitena vrsta, da o MOL-u ne govorimo. Za odstranitev veje ali pa kakršnega koli zelenja je potrebna cela procedura, da o tem, da tudi ne dovolijo ne govorimo.
NO vseeno je urgirala in na hitro odstranila to drevje pred vrtcem. Starši se sprašujejo zakaj in sedaj bodo ugotovili še ostali, no jaz to dejanje v vsej meri podpiram.
Ne glede na zaščiteno vrsto, vseeno ne more biti to drevo pri otrocih, ki se še plazijo po tleh. Kdo ima v tem primeru prednost?
Pišem pa to zato, da slučajno ne bi kdorkoli kaj ukrepal proti temu vrtcu in direktorici, ker bom močno stopil na njeno stran, za vse starše pa samo opozorilo, tisa je v Lj, posajena kar na nekaj mestih in jaz tudi (žal) nisem vedel, da je to drevo tako strupeno, zato to novico dajem tudi vam, da si preberete, če pa bo potrebno, pa vas prosim, da to dejanje tudi podprete.
Hvala,
Primož
Tisa – Taxus Baccata L.
Druga imena:kiseljak, tis, tisovc
Družina:Taxaceae
Podrazred: Taxidae
Kemična sestava:
vsa rastlina razen mesnatega semenskega ovoja: alkaloidi taksin (v iglicah do 1,4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, največ pozimi; v semenu do 0,16{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), malo milozina in efedrina, taksol, glikozid taksikatin (predvsem v mladih poganjkih), saharoza, rafinoza, galna kislina, v vršičkih eterično olje; mesnati semenski ovoj (arilus): 1.7{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} beljakovin, 16{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sladkorjev,0,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pektinov, organske kisline, barvila taksorodin, rodoksantin, likopin, zeaksantin in provitamin A, rudninske snovi.
Užitnost:
iz kiselkasto sladkega arilusa brez semen ponekod pripravljajo marmelado ali sok.
Zdravilnost:
Vršički: Nekoč emenagog, abortiv, antelmintik (gliste), pri padavici, vnetju mandljev in davici; sirup iz arilusa: pri pljučnih boleznih; taksol v zadnjem času uporabljajo proti raku.
Strupenost:
Zaradi taksina so zelo strupeni vsi deli razen arilusa, pa tudi ta je lahko nevaren otrokom, ki jih privabi z živo barvo in ga pojedo skupaj s semenom. Znaki zastrupitve nastopijo 0,5-1 ure po zaužitju: želodčne težave, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska, razširjenost zenice, suha usta, omotica, po celem telesu se pokažejo rdeče lise; sprva pospešeno, nato oteženo dihanje, počasen in šibak srčni utrip, smrt nastopi zaradi zadušitve in motenj v krvnem obtoku. Pri daljšem obrezovanju tise lahko nastopi glavobol. Tisa je zelo strupena za konje in prašiče, manj ali sploh nič za govedo, srnjad jo objeda brez posledic, pri čemer seme neprebavljeno in brez škode zapusti njihovo telo (po starejših virih postanejo take ptice nekoliko omamljene). Tudi stelja je strupena in lahko povzroči pogin. Kelti so s sokom tise zastrupljali konice puščic in kopij.
Medovitost:
srednja
Tehnična uporabnost:
iz težkega, trdega, žilavega, prožnega, trajnega in proti insektom varnega lesa so nekoč izdelovali loke, pipe in druge dele sodov; še danes ga rabijo v strugarstvu, rezbarstvu, za izdelavo podstavkov za lovske trofeje in istrskih glasbil sopil.
Okrasna rastlina:
Tiso gojijo posamič, v skupinah ali v živih mejah, ki se dajo z striženjem lepo oblikovati. Vzgojili so številne sorte, ki se odlikujejo po vzrasti, pisanih iglicah in barvi arilusa. Stare tise spadajo med naravne znamenitosti, njihovo starost (“tisočletne tise”) pa so zaradi sekundarnih stranskih debelc, ki so se zarasla v navidezno enotno deblo, pogosto precenjevali.
Gospodarski pomen:
ponekod so jo včasih gojili zaradi dragocenega lesa; zdaj pomembna kot vir taksola.
Psihološki pomen:
tisa je s temno zelenino svojih vej postala simbol žalosti in so jo zato uporabljali pri žalnih svečanostih in za pletenje nagrobnih vencev, iz enakega razloga so morda tudi stari Egipčani izdelovali krste iz njenega lesa. Predmete iz tega lesa je ljudstvo uporabljalo za zaščito pred zlim duhovi, čarovnicami in uroki; častili so jo kelti, Srbi in Črnogorci.
Naravovarstveni vidik:
samoniklo tiso so v preteklosti zaradi dragocenega lesa precej izsekavali, tu in tam pa so jo iztrebljali tudi pastirji, da se živina ne bi zastrupila z njo, izumira pa tudi zaradi svoje ekološke specijliziranosti (sencoljubnost) in manjše prodornosti v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami. V nasadih jo pogosto objeda srnjad. V sloveniji je zavarovana od leta 1976, že prej pa so bila zavarovana posamezna stara drevesa kot naravni spomeniki.
Puf! A veš, da se tudi sama zgrozim vedno, ko vidim tiso – kjerkoli, ne samo ob vrtcu.
Pred 7 leti smo bili na morju v eni od sindikalnih hišic takratne službe, ki je bila ob prihodu milo rečeno svinjska. Pujsi, ki so bili v hišici pred nami, so med drugim nabrali nekaj šopkov tise (pojma nimam zakaj) in jih razpostavili po hišici. Med nekajurnim čiščenjem sem seveda morala odstraniti tudi tiste šopke in naredila prvovrstno neumnost – prijela sem jih brez rokavic, potem pa sem si s takimi prsti namazala ustnice (s tistim vazelinom iz posodice).
Ja, dopust sem imela uničen od prvega do zadnjega dneva – ustnice so postale živa rana, ki jo je še bolj dražila sol, ki jo je z morskimi kapljicami iz bližnjega zaliva nosil veter. Na srečo sem se spomnila coprniških nasvetov moje stare mame in si ustnice večkrat na debelo namazala z medom – pa je vseeno trajalo cel teden, da so se začele celiti – v normalno obliko pa so prišle precej kasneje.
Ja, prav zaradi te izkušnje se tise bojim kot hudič križa in dejanje direktorice vrtca podpiram.
LPM
Tudi pri nas v vrtcu je bila velika tisa. Na srečo ni prišlo do nesreče. Ko smo jo imeli doma, smo jo takoj posekali, ko so bili otroci majhni. V vrtcu pa je rasla kar celih 15 let in ko sem rekla, da je to nevarno, ni nihče nič reagiral. Rdeče bunkice pa so zelo privlačne za otroke. Sigurno pri sajenju nihče ne pomisli na strupenost, ker je tisa lepa in nič ne bode kot smreka in še pozimi je lepa za okras v stanovanju. Tudi sama sem to slučajno ugotovila, ko sem nekaj brala.
Lep pozdrav
Poleg tise je močno strupenih tudi veliko drugih okrasnih rastlin, kot sta oleander in brugmansija (datura, angelska trobenta), ricinus in precej sobnih rastlin – difenbahija, bršljan … res je, da te povečini nimajo tako lepih plodov kot tisa, ampak vseeno. Res bi bilo dobro, da bi take rastline odstranili od krajev, kjer se pogosto zadržujejo majhni otroci – vrtci, igrišča, domači vrt, vsekakor pa je nujno, da starši poznajo rastline, ki so nevarne njihovim malčkom. Na netu ne nejdem nobene domače strani, je pa tale:
lp, m
Pri difenbahiji, ki je cela strupena, je najbolj nevaren njen mleček.
Ko rastlina postane stara in se steblo počasi ogoli (spodaj ni listov) ne izgleda preveč lepo. Da spodbudimo rast listov na ogolelem mestu, zarežemo z ostrim nožem v steblo pod kotom. Iz tam bodo pognali listi.
POZOR! Takrat priteče ven mleček, ki:
– če zaide v oči, le-te močno draži (takoj izpirat z vodo in k najbližjemu zdravniku)
– če se ga zaužije (slabost in 14 dni brez glasu)
Zato pazljivo pri presajanju in vzdrževanju! Rastlina je zelo lepa in zaradi strupenosti se je ni treba izogibat, le na takem mestu mora biti, da ne pridejo z njo v stik otroci.
Kar se tiče pa Tise: naravovarstveniki naj si jo nekam vtaknejo! Kam, bom pa raje tiho. :)) Pred vrtec sigurno NE SPADA. Sem na strani direktorice vrtca (čeprav imam že odraslega otroka), saj starši tja vodijo otroke, da bodo na varnem, med tem, ko oni delajo.
Je pa prav zanimivo, da je največ Tis nasajenih, ravno v bližini ali ob vrtcih!!
Lp, Lady L
Forum je zaprt za komentiranje.