Dopust
Jaz pa za živo glavo ne grem v prkolo oz kamp, da moram na wc hodit 10 min, da gledam kopalnice polne las in glivic, da moram pohiteti, da no bo zmanjkalo tope vode, da se bojim, kdaj bo prišlo neurje, da me popikajo roji komarjev, da spim na neudobni postelji na 5m2, da mi stalno nekdo hodi na obisk itd itd.
Še dobro, da smo si tako rszlični. Jaz imam rada mir, zasebnost in čistočo in zato ne hodim na Hrvaško, še manj pa v prikolico.
Kampirat lahko greš tudi sam z otrokom, tudi jaz že nekaj let hodim sam z otrokom, pa se imava full fajn. Kuham sam posodo pomivava skupaj, bilo bi fino, če bi spoznal kako resno žensko,ki je dopust v šotoru ne moti. Drugače pa na dopustu kolesariva, plavama se potapljava in sončiva skratka preživiva 14 krasnih dni v naravi.
Mi tudi ne hodimo na Hrvaško, kampiramo pa.
In še nikjer (Italija, Francija, Španija, Nemčija, Avstrija…) nisem vidla kopalnice polne las, še nikol nikjer ni zmanjkalo tople vode, povsod čisto, urejeno… Spim na udobni blazini, nikol noben ne pride na obisk (ker v glavnem noben točno ne ve, kje smo :)), tud s komarji do zdaj ni blo večjih težav. Kakšno nevihto pa pač vzamemo v zakup v zameno za svobodo, ki nam jo nudi tak način potovanja.
Vsak ima svojo verzijo kaj je zanj najlepši dopust, a ni to fino?!
Če bi vsi hoteli na Hrvaško, ob kristalno čisto morje, bi bila tudi Dalmacija nabito polna in zabetonirala kot španska obala. Hvala bogu da nekateri letujete drugje …
… zame ni lepšega očutka sreče, kot zjutraj se zbuditi v lepem apartmaju, odpreti balkon in osupniti, zaradi turkiznih barv jadranskega morja, skočiti v pekarno po slance, si na terasi naredit zajtrk, rezati žemlje in domače sire in pršut in obenem brati časopis, kake sportske novosti, da vidim kje zdaj igra nogomet lepi Pletikosa, vmes utopiti tisto žemljo v domačem olivnem olju, ki mi ga je nabavila baka Iva, in potem končno, ko sem porabila celooooooo dopoldne za branje in dolg zajtrk, skočiti v morje, plavati, se malo posončiti, pa spet plavati in potem – joj kako se vedno veselim tega – na eno pravo, mediterasnko – siesto! Pod borovce seveda, spet na plaži… Odčorit eno urco, potem narezat veliko slatko lubanico, se spet zvaliti na plažo in loviti tiste zadnje, najlepše in najprijetnejše sončne žarke, ki moji koži dajo tako lep ten, vmes seveda pozabiti koliko je ura ker je knjiga takooo napeta, in zvečer, restavracija, ribice na žaru, vino, romantika ob morju…
Kje pa bi se namestili vsi mi, če bi vsi hodili vsako leto samo na Hrvaško?!?! Je prav, da gre vsak po svoje. Tudi drugi deli sveta so lepi, vsakomur je najlepši tisti del sveta, kjer je doživel najlepša čustva, najbolj romantične trenutke, najbolj vznemirljive pustolovščine! Tudi Sahara je lahko nekomu lepa, kar poglejte Šerugo!
P.S.Mimogrede, na Visu, v vasici kamor hodi moja sodelavka, so merili porast turistov v – uganite – štrucah kruha. Je rekel pek, da jih je lani spekel ca 150 na dan, letos pa že 200, boga ti?!? 🙂 A je lahko to še bolj cute?!?!
P.P.S. Edini apartmaji na Hrvaškem, ki imajo 5 luksuznih zvezdic, so daleč stran od masovnega turizma, čisto ob morju in imajo svoj bazen – lani odprti apartmaji Viganj (jih nudi slovenska agencija: http://www.biseri-jadrana.si/luksuzni-apartmaji-ob-morju-korcula-and-peljesac/luksuzni-apartmaji-viganj/)
Eto, to je tako, ko je človek ZALJUBLJEN v Dalmacijooooooooo…!
(še točno 42 dni do dopusta!!!!!)
Vidiš, “zdaj bom pa še jaz eno rekla”, točno tako smo včasih dopustovali mi. Imeli smo prikolico, pa okrog nekaj malega zelo lepo urejene parcelice, pa svojo kuhinjo in kopalnico na parceli, in nekaj palmic, pa roštilj… Krasno. Vsem nam je bilo zelo všeč, še posebej mojemu možu in našim prijateljem. Pa otroček (do treh let) se je lahko igral s prijatelji, ki jih je tudi bilo veliko… Veliko družbe, sence, krasna hrana in pijačka… Vse bi bilo super, ko bi imeli še kakšno hišno pomočnico, tako pa sem sama po cele dneve stregla prijateljem, znancem… Vse sem imela zelo rada, da ne bo pomote – a kakšen poseben dopust to zame ni bil. Trgovina, nabavljanje stvari, razmišljanje, kaj bomo jedli (ker otrok pa en mesec res ne more jesti samo jedi z žara)… Seveda sva delala oba z možem, pa tudi kakšna kolegica je priskočila na pomoč, a glavnina dela in skrbi je bila na meni…
Zdaj pa gremo še malo po svetu. Otrok je toliko zrastel, da lahko, in vidimo razliko. Kristalno čisto morje, toplo, da si v njem lahko po dve uri, če ti paše, prijazni ljudje, ponudbe kolikor hočeš, zabave, animacije, športa… Hrana – o tem mi ni treba sploh razmišljati! In o varnosti tudi ne! Pride nas veliko ceneje, imamo vse, kar želimo – in niti slučajno ne bi več zamenjali. Človek mora najprej poskusiti, da lahko govori. In ne samo enkrat – ko gre večkrat, si šele lahko ustvari svoje mnenje…
Sicer pa mislim, da je prav, da vsak preživi dopust tako, kot mu paše in kot si lahko privošči. Zato ni še nihče manj iznajdljiv ali dolgočasen. Dolgočasen je kvečjemu tisti, ki ne sprejme drugega mnenja…
˝Zdaj bom pa še jaz…˝ – hvala ker si mi odprla oči in mi na novo začrtala smernice idealnega dopusta.V kakšni zmoti sem živel! Neizviren, dolgačesen. žrl sem azijske ribe – fuj. Od sedaj naprej bom dopust preživljal le še na V obali jadranskega morja, v koči st. Toma ali Anteja, prehranjeval se bom z giricami, zabaval osle in se na izviren Antejev način potapljal ob prečudovitih grebenih fekalnih cevi.
Pa če bi bil jaz tvoj mož bi se tudi verjetno od jutra do večera ukvarjal z ribami, kot pa poslušal tvoje nakladanje o mojih idealih. Svašta.
He, zakaj pa bi hodil 1000km stran če se lahko zapelješ par sto km in doživiš čisto morje in še dokaj nekomercializirano obalo ( na hrvaškem )… Za družino se mi zdi čudovito na jadranu. To govorim za dopust. Izleti pa so druga zadeva, jadrana enkrat zmanjka, pol je pa fino se mal prestaviti , sploh pred sezono. Mi hodimo na cca 10 dnevne izlete za prvega maja , vsako leto nekam….
LP
Forum je zaprt za komentiranje.