Dominanca v zvezi oz. kaj ženske sploh hočejo

Včeraj sem imel en pogovor z eno mlado gospodično, ki je zraven vseh možnih kriterijev, ki jih mora potencialni kandidat imeti, omenila tudi tisto klasično, da moški mora biti moški, znati mora udarit po mizi, v isti sapi pa omeni da mora ona dominirat v vezi. Meni to dvoje ne gre nekako skupaj. Ali si ded in imaš zadnjo besedo, ali pa si mevža in ima zenksa glavno besedo. Sem mogoce kaj narobe razumel? Pa nasplošno me zanima kaj imajo ženske tukaj gori rajši, da dominirajo ali pustijo moškemu da ima glavno besedo?

Nisem avša, zato ne rabim, da me kdo komandira v privat življenju, ne rabim gospodarja. Torej ne rabim moškega, ki bi mislil, da je šef in ne zanimajo me moški, ki so copate.

Seveda gre skupaj.
To pomeni, da mora moški znati udariti po mizi takrat in na takšen način, da bo njo zagovarjal. Da moški s svojimi stališči stoji za njo in jo podpira. Zato ženska še vedno dominira, moški pa ji nudi le občutek fizične moči, ki je v sebi nima.

Zakaj pa nisi tega včeraj z njo razčistil? Si se bal, da bo udarila po čem? 🙂 Bogsigavedi sedaj, kaj je ona v resnici mislila.
Robijeva razlaga je tako edina smiselna.

Seveda gre skupaj.
To pomeni, da mora moški znati udariti po mizi takrat in na takšen način, da bo njo zagovarjal. Da moški s svojimi stališči stoji za njo in jo podpira. Zato ženska še vedno dominira, moški pa ji nudi le občutek fizične moči, ki je v sebi nima.[/quote]Če še malo “razširim”.
Želi si, da bo v moškem našla neko varnost, da se ne bo uvijal kot šiba v vetrcu, da bo trden in znal (spoštljivo) zagovarjat svoje stališče, da bo pa vseeno znal tudi njej prisluhnit in jo upoštevat kot enakopravno partnerico.

Tisto “udaril po mizi” je bolj prispodoba od nekoč, iz nekih drugih časov, pa vendar je reč še kdaj uporabna tudi danes, predvsem, ko se ženska izgublja v svojih čustvih in ji bežijo tla pod nogami (ja tudi take so ;)…..ne pa da bo takrat pobegnil od doma za šank se past na kelnercinem oprsju…..

Lahko gre skupaj, kar so ti že Robi, On_ in Marko zapisali.
Na dolgi rok, pa je pri taki ženski največ od tebe odvisno koliko trden ostaneš in kakšne temelje zgradiš, ker je zelo tanka linija med tem, da ostaneš dedec, da se bo ona v tvojem okrilju počutila varna a obenem pomembna ter te tako spoštovala in med tem, da postaneš navaden cucek, copatka….
Običajno so take ženske vroče v postelji..ssss..kar pripravi batino:)))

Jz pa mislim da ni čisto tako… 🙂 po mojem mnenju (sem ženska pa tudi nisem avša ker nisem pristaš tega kar bom napisala) je temu tako:
dec udari po mizi, pove kaj bi rad, kaj hoče itd… ona pa se pol pregovarja na koncu sicer more biti po njeno ampak je potrebno kup pregovarjanja in itd. Sladka zmaga in še kaka obljuba… Uglavnem otroške bedostoče. Vsaj take so bile kolegice sicer nekaj let nazaj.
Koliko je pa stara ta tvoja kolegica?
To da je dec dec in da udari po mizi pomeni predvsem to, da je odločen in ne neki “khm ne vem… ja tako kot boš rekla… kamor hočeš ti…” to pa priznam da gre še meni na živce 🙂

Torej, da bo udaril po mizi, ko bodo drugi ugotovili, da je doma copata. Pa tudi, če je res. :-)))))

… kjer pa spet moraš bit trden. 😉

Če maš pol dva taka, potem se bo tista miza hitro sesedla od tolčenja po njej, namesto od česa drugega. 🙂

Če maš pol dva taka, potem se bo tista miza hitro sesedla od tolčenja po njej, namesto od česa drugega. :)[/quote]Razen če je miza masivna, potem zdrži dva…lahko nabijata:))

Če maš pol dva taka, potem se bo tista miza hitro sesedla od tolčenja po njej, namesto od česa drugega. :)[/quote]Razen če je miza masivna, potem zdrži dva…lahko nabijata:))[/quote]Iz tega sledi:
Dominanca v zvezi oz. kaj ženske sploh hočejo – hočejo orng masivno mizo… 😉

Mizo že mizo, ampak prej kot nabijanje po njej, imajo raje nabijanje na njej. 😉 Po moje.

Moski mora vedno reci — da draga !
Karkoli drugega je vedno zacetek novega prepira 🙁
.
.

Ne razumem čemu bi dva inteligentna in enakopravna partnerja sploh potrebovala neko obliko dominacije?
Razumem pri nekaterih živalskih vrstah in krdelih da obstaja nek alfa samec,pri ljudeh naj bi se pa take stvari reševale skozi komunikacijo…

Pa še nabijanje na njej ponavadi ni dovolj…Nabijanje se mora čutiti v njej. 🙂

haha, dobro to……to je nauk te zgodbe, nimajo masivne mize..
To sem mislil.
Šele tako ji lahko izlije vsa čustva:))

Pa je debata dosegla vrhunec. 🙂

Ponavadi imamo partnerja zato, ker zapolni tisti del nas, ki ga v sebi pogrešamo.
Zato ženske ponavadi iščejo varnost in moč. Seveda lahko moški tudi zlorabi to moč, zato je v ženski tudi malo strahu pred tem, da se bo ta moč usmerila proti njej. Zato si ustvari željo po dominanci, ki bi kontrolirala to moško moč.

Tema je, kaj ženske hočejo. Pol pa je 90 % moških odgovorov… Go figure 🙂

To, kar je ta gospodična rekla, se mi zdi pobrano iz kakšnega holivudskega filma, kjer je moški “junak”…. Romantičen, prijeten, ustrež ljiv, pa vendar kljub temu “moški”, ki odigra svojo moško vlogo, tako da ščiti žensko ali ji je v oporo… Saj v teoriji se sliši super, ampak v realnosti ni prav veliko takih primerkov … ali pa so rzamere takšne, da se takih primerkov ne rabi … :))))

No, če se iz žajfastih nadaljevank preselimo v realno življenje, je tako: če ti je kot ženski všeč imet nadzor nad vsem, potem si zadovoljna s copato. Problem nastane, če se ta copata razživi, ali ima enkrat “težave” s svojo vlogo copate in ugotovi, da ne bi bil več copata. Takrat bo raje poiskal ženškico, ki je bolj copata kot on.

Potem imaš ženske, ki jim je všeč, da moški skrbi za njih – te iščejo junaka, ki opravlja “moško” vlogo. Problem je, ko se ta junak ne obnaša več tako junaško, ampak razvajeno, egocentrično, brez pozornosti za druge ali .. kaj drugega in bistveno slabšega. Potem ima taka ženske težave narediti rez in junaku spakirati kufre.

Potem imaš tretjo opcijo, ki se meni zdi najboljša. Da sta partnerja približno uravnotežena v moči in komplementarna. To se mi zdi, da dolgoročno najbolje funkcionira. Včasih si razdelita domeni (eden ima glavno besedo v eni, drugi pa v drugi) – in to je verjetno najlažja rešitev.
Koliko sta ti dve osebi močni ali copati … je pa odvisno od njunega karakterja.

Če pa v odnosu eden pretežno dominira nad drugim, je zelo pomembno, da sta oba zadovoljna s svojo vlogo.

Ker sem ženska, še osebno …. Meni odločnosti ne manjka in zase se znam postaviti. Moškim, ki bi me nadvladali, sem se vedno uprla … in zbežala. S copatami pa … hmm, sem vedno imela dve težavi. Prvič, se mi niso zdeli zanesljivi in zaupanja vredni (ali če prevedem, se ob njih nisem počutila dovolj varno). In drugič, kostruktiven konflikt je zame nujen v dobrem odnosu. Da se krešejo mnenja, da so različni pogledi, da je treba iskati vmesne rešitve in kompromise, da je treba kdaj popustiti in kdaj vztrajati … zaradi tega se počutim “živa” in tega s copatami ni… Torej – živi dolčas.

Jaz torej prisegam na tretjo varianto – na partnerja, ki ti je približno enakovreden in kjer iz dneva v dan igraš novo partijo, skupaj rasteš in se razvijaš.