domači sex
Sem tisti, ki bi doma rad sexal. Ženo imam zelo rad. Pa mi tega enostavno več ne dovoli.
Zato sedaj iščem ljubico. Takšno, ki je poročena, ima rada moža, pa jo ta zanemarja.
Sam nase sem besen, ker imam ženo rad. In se ne mislim ločevati na “stara” leta. Vendar je neznosno cele noči preležati ob nekom, ki bi se ga rad dotikal, pa ti tega ne dovoli.
Po mojem bi morali narediti neko društvo tistih, ki nas partnerji doma na nek način skoraj sadistično zanemarjajo.
Torej evo, po desetih mesecih brez sexa, lahko mirne duše trdim, da doma ne bom več sexal. zadevo sam pri sebi rešujem tako, da si ženo v mislih zanalašč delam grdo. Da bi me le minil ta prekleti nagon in želja po dotikanju, nežnostih in poljubih.
ŠIT!
pr men isto, kaj naj z njim,,sem se kar odselila v drugo sobo,,
Porkaš, teh stvari ne morem razumet, pa če se grem slikat. Bi razumel, če nekdo nekomu drugemu postane…ne ve…gred, predebel, nemaren, mu smrdi…kaj pa vem. Ampak, da se to dogaja pri čisto v vseh pogledih običajnih ljudeh – nič kričanja, nič prepirov, nič pijančevanja…ma ne razumem pa pika.
Skratka, kakšna je rešitev za nas, ki čisto dobro shajamo z ženami, te pa nam …mogoče tudi iz zlobe ki si je ne znamo razložit odklanjajo eno od temeljnih stvari, ki so nujno potrebne, da se dva ubrano razumeta mad sabo.
Pa se kaj posvetite partnerju? Govorite, kot da je samo njihova krivda. Ste pomislili na svoj doprinos k takšnemu razmerju?
Ste predlagali dvorjenje, večerjo, zmenke in ne le seks? Kaj je s t.i. predigro?! Poskusite še to. Prinesite rože, čokolado. Peljite na romantično večerjo, v kino, gledališče, gledat sončni zahod, karkoli že. Sprehajajte se z roko v roki. Zmasirajte jo/ga. Dajte jim dati vedeti, da se lahko tisto staro prebudi:)
Pa ne iskati sedaj izgovorov. Lepo akcija!
Srečno!
Sem v zrelih letih in gospod stare šole. Stvari ki jih opisuješ so zame samoumevne. vendar je nekatere vražje težko izvajati, če se žene niti dotakniti ne smeš. Izgovori so mojstrski. V resnici pa gre le za nesprejemanje disfunkcije organizma, ki si ga noče priznati.
Velikokrat ji skuham kakšno fensi reč, vsake par dni dobi šopek na travniku nabranih rož,….ona bi pa samo, da jo pustim pri miru. Še kako je bilo v službi ji ne smem govorit…ker jo s tem obremenjujem.
Je pa jasno- ker se ne zna soočit s svojimi frustracijami – jaz bi ji pa srčno rad pomagal a kaj, ko pa sem butelj- sem za vse kar se ji dogaja kriv jaz po sistemu da bi moral sprejemat jo takšno kot je.
Pišuka in sto hudičev – pa kako naj jo sprejemam takšno kot je, če pa ona ne more očitn več sprejemat mene takšnega kot sem.
Ma ja sem zatežu zdaj. Še to sem hotel vprašat…koliko pa sploh je punc, no ja žensk, ki bi bile še rade s svojim možem, istočasno pa bi se vsaj malo lahk potolažile z kom, ki je ravno tako čustveno prizadet zato, ker ga partner ne šljivi pet posto?
Ma ja, pa sej za to več al manj gre. Za pocarkljat se mal. Eni to rabimo, drugi pa ne. Me ba zelo jezi, da se napačno odločamo pri svojih partnerjih. Bemti, se trudiš pa matraš, pa nekaj ustvariš. Potem te pa tista bolša polovica, s katero si ustvarjal enostavno pusti na cedilu. Mater, s kakšno pravico????? ti unič še tistih naslednjih deset al pa dvajset let življenja. Stalno nekaj manjka, kako češ pa pol živet?
No saj, zdajle sem mofoče začel z eno stvarjo, ki je problem, tudi po odgovorih sodeč. Mogoče se bo še razvila. In če se bo, si grem takoj jutri kupit en tak telefon za par euričev, s katerim se bom lahka s kakšno sorodno dušo pogovarjal. Pa saj ne mislim prec u grmovje pa rjuhe 🙂 Ma saj sploh ne vem, kako se varat, če je po 10 mes brez sexa to sploh varanje, lotit.
Bemtisunce sem jezen, da se mi to digaja. Otroc pri kruhu, problemov nobenih…tko na splošno, moj bakutaner pa rajši gleda fuzbal (najbolj kretenska igra na svet) namest, da bi se mal pogovarjala, ŠIIIT (s tri I.
Joj, se opravičujem za napake pri pisanju. Ma sem tako živčen ko se sploh oglašam in pišem stvari, ki jih. Včasih bi si kar glavo za 180 stopinj najraje obrnil. Ampak, tole je zame nekaj novega. In moram pa priznat, de se le malo boljše počutim, ko gre to, kar sem deset mescev v sebi tiščal ven. Dober občutek je, res. Ker sem se končno le uprl temu zapostavljanju, katermu ne vidim smisla in ne razloga.
Jezen sem Nič ni narobe, pa je vseen vse hudo narobe. Razloga pa ni. Ne na eni in ne na drugi strani. Punco pustim pri meru in je zadovoljna. Matr, jaz sem se pa znotraj že čist zgrizel.
In zakaj ne gresta narazen, ko pa nimata prav nič skupnega, razen materialnih reči, ki se jih pa itak lahko razdeli? Lahko bi dobil kako prijazno gospo, ki je v enaki situaciji kot ti in bi imela lahko še nekaj deset lepih let s cartanjem in vsem ostalim vsak dan. Ko ne gre več, ne gre. Pusti jo, naj čepi v kotu, ti pa pojdi življenju naproti, ker tole ne bo nič boljše, vsak dan bo slabše. Je vredno?
Jej, materialne reči niso problem. Ne eden in ne drugi ne dava prav veliko na to. Tu ne bi bilo problemov. Ampak v par dest letih se nabere še kaj drugega, kot pa samo hiša pa avto. Nastane pripadnost (no ja, vsaj pri meni) in občutek ter zavest, da partnerja ne smeš izdati pod nobenim pogojem. In ne, nisva za narazen. razen tega, da mi /ja , meni/ hudo močno in neprecenljivo manjkajo objemi in poljubi, ni drugega čisto nič narobe.
Gre za pripadnost ljubljeni osebi. Gre za presenečenje, ko se ljubljena oseba spremeni v nekaj, kar ni več podobno tistemu, kar si poznal in ljubil zadnjih trideset let…ok, ali pa dve,tri,pet,petnajst nima veze.
In kaj, kam naj grem narazen….spoznavat nove, na enak način kot sem sam…poškodovane ljudi..?
Posvetovalnica? O ja, pri iskanju rešitve sem poizkusil vse. Ampak, ne, posvetovanica ne pride v poštev…pa saj ni nora. Le do objemov, božanja, poljubov in sexsa ji ni več.
To so zdaj nadomestile razne bio reči, brez katerih zdrav človek sploh ne more več. In posvečanje tem rečem je hudooo bolj pomembno od podaje roke partnerju s kterim sta skupaj že celo življnje.
Resno se sprašujem. Kako dopovedati nekomu, ki se mu na stara leta (ne obsojam) utrga…..dopovedati, da je utrgan, Kar se tiče moje boljše polovice, smo utrgani vsi, razen nje.
O moj bog, kako si želim pogovora z nekom, ki me ne bo zatolkel za vsak povedani stavek.
No ja. Pobožne želje pač. Vem, da je moj čas minil. Ampak kot nemiren duh se mi zdi, da pa…..kar tako odnehati pa že ne gre.
Khmm in jojjoj. Hvala vsem, ki ste me poslušali. Menda bom po dolgem času prespal celo noč. Brez da bi poslušal ženo kako se v postelji obrača.
Jebiga, jutri je nov dan.
Glondža…ko bi bil vsaj boljši od današnjega
O, hvala.
Ma ne, sem v zadnjih desetih mesecih poizkusil že vse. Edino Beluga kaviarja okrašenega z cvetovi orhidej pa res nisem še domov prinesel.
Me je pa tale ….tole..izpovedovanje mogoče res malo spravilo k pameti. Grem spat. In bom intenzivno delal na tem (ma ja, sam sebe drkam) da se uprem temu, da mi je žena cel moj svet.
Dost mam. Pa menda čisto zares.
Lahko noč. In hvala za pozornost.
Ne verjamem, da bo pa potem njegova ženka kaj bolj vroča. Samo vesela bo, da se ga je losala za par dni, brez teženja za seks. Po moje je gospa zakorakala v meno in ji pač do seksa ni več. Prisiliti je ne moreš, sploh pa meni ne bi bilo fajn bit z nekom, ki stiska zobe in potrpi, samo da bo mir doma. Jaz imam doma podoben primer in v službi enega razumevajočega kolega:)
Mene pa zelo zanima kaj bi o vsem skupaj povedala tvoja žena. Veš, ponavadi smo ženske v meni takšne kot otroci v puberteti. Vsa prejšnja leta vplivajo na obnašanje v obdobju pubertete in isto velja za obdobje mene pri ženskah.
Hočem reči, da verjetno vajina zgodovina ni bila bajna. Žena ti nekaj hudo očita iz preteklosti in se ti tako enostavno maščuje za vsa leta prej. Lahko, da se tega niti ne zaveda, ampak druge razlage ponavadi ni (razen, če kakšna demenca ni razlog za njeno obnašanje). Če nekoga imaš rad se pač obnašaš temu primerno, ne odklanjaš objemov, bližine, intimnosti… tega si normalno želiš še naprej, kljub letom.
Žal mi je za vaju oba, ne samo zate. Očitno imata velike težave. Če se ne znata sama pogovoriti in ugotoviti v čem je problem, se obrnita na kakšnega dobrega terapevta. Mislim, da je to boljša pot od varanja ženske, ki praviš, da jo imaš rad in s katero si preživel že skoraj celo svoje življenje.
Forum je zaprt za komentiranje.