Dobremu delavcu sem dala zelo visoko plačo, to se je pa zdaj razvedelo v kolektivu

Je res, da v nekaterih dejavnostih potrebujejo določen profil človeka. Če je delodajalec z zaposlenim zadovoljen, je prav, da to izkaže skozi finance.
Če samo jemlje in ničesar ne daje, je jasno, da je samo vprašanje časa, kdaj bo tak zaposleni odšel. Kako hitro bo našel dobro priliko drugje.
Po drugi strani lahko rečemo, nihče ni nadomestljiv.
Odvisno od politike podjetja. Kjer ljudi spoštujejo, jih bodo tudi nagradili, po svojih zmožnostih, seveda in toliko kot si kdo zasluži. Motivacija. Spodbuda lojalnosti. Spoštovanje. Tega se manjka v našem prostoru. Zadovoljni zaposleni ustvarijo več
Vmes se lahko najde tudi kaka izjema, se ga pač zamenja. Včasih izgleda, da so lastniki podjetij tudi lastniki zaposlenih.
Imamo tudi zaposlene, ki iščejo najprej svoje pravice, obveznosti pa so jim tuje.
Zato obstajajo kriteriji in merila, treba se je malo poglobiti in se na to pripraviti. Dvomim, da bo vsemogočni starševski čvek lahko veliko pomagal, kljub strokovnjakom, ki se tu razumejo čisto na vse.
Gre za to, da se pri svojih dejanjih opremo na neko osnovo. Realno osnovo. Takrat imamo v rokah argumente. Drugim lahko razložimo na razumljiv način zakaj smo povlekli neko odločitev. Tako lahko vidijo možnosti in motivacijo tudi drugi, brez zmede ali strahu po uporu ipd…
Konec leta je idealen čas za take stvari. Ali spomladi, po zaključeni bilanci. Verjetno je še kdo, ki bi si kaj zaslužil, čeprav v manjši meri. Gre za pravičnost, na katero smo ljudje občutljivi.
[/quote]

No prav. 19 jih dela leta in leta, nekdo pa pride, po dveh mesecih zagrozi z odpovedjo in dobi višjo plačo od vseh. Ja, odlično za lojalnost. Sicer ne vemo, koliko je res strokovnjak boljši od vseh ostalih in koliko mu je plačo povišala iz xy razloga. Če bi ostale delavce res tako šišnil, bi razumeli argumente. Če pa je pri njej pogajalska reč, da nekdo prinese odpoved… ja prav.

Nihče ni nenadomestljiv, še najmanj ostalih 19. Če želi obdržati dvajsetega…

Verjetno ve, ampak okoli 20 je čisto v redu podatek v Sloveniji, kjer vsak pozna vsakogar.

En sestanek skličite, kjer boste ljudem razložili, da so lahko zadovoljni s tem, kar imajo in da je lepo, če drugim privoščijo, da imajo, ni pa lepo, če so nevoščljivi, ljubosumni. V večini držav po svetu so razlike med plačami bistveno večje kot pri nas, zato bi bilo smiselno jih malo poduičiti, da to ni nobena katastrofa. Povej pa jim na začetku in na koncu, da jih imate vse zelo radi, da jih cenite, spoštujete in da jih prav tako potrebujete kot njega.

Posledice socializma. Leni nesposobni smradi zahtevajo enako plačo kot sposoben garač. In jo večinoma tudi dobijo, garač navadno potem lepo izpreže in podjetje ustvari manj. v JU je pa tega sploh polno, ljudje, zlasti na položajih, ki ne delajo nič ampak res nič, okej obrnejo tri telefone na dan mogoče, plača ša 2 jurja neto plus (baje se, odkar se je govorilo o plači novinarčka, ne sme več pisati bruto, prej so novinarji, ko je bilo govora o drugih, so veselo navajali bruto bruto zneske).

Treba je delati po principu – deli in vladaj. Pa ne v mislu, da deliš delavcem višje plače. Jaz pravim, da mora biti pošteno delo tudi pošteno nagrajeno, kar pomeni, da se dobrega delavca ne sme izkoriščati in molzti, nujno pa je treba identificirati lenuhe (volilce Levice praviloma) in jih odyebati na cesto, saj bodo itak dobili status kulturnika oziroma nevladnika.

O madona, motivacija na višku s strahoavtoriteto. Zato so ljudje ovce, ki se bojijo postaviti zase. Ker jim delodajalci grozijo s točno takim obnašanjem, kot si nakazala. Počakaj do novih kmečkih uporov ljudi, potem boste tudi taki delodajalci, kot bi bila ti, razmišljali, da ste nezreli za delodajalca. In boste sami lojalni in ne samoumevni z vsemi grožnjami zaposlenim. Ne moreš postopati z ljudmi za lastni žepih, na katerega vse streseš. Jao folk, frustracije stresajte doma. Resno, ker nisi edina. 😳🙄 In potem pričakujete storilnost na višku ter še sodelovanje. A je to vic? 😆🤣😂😂😂😂😂
[/quote]

Kaj točno pa je v osnovi s tem narobe, da nekoga plačaš več kot druge? Pustimo sedaj, če nekdo dela slabše in manj pa ima 3x večjo plačo, če imaš mizarstvo in glupega Mileta, ki je dober samo za nošenje dil in omar, montaža mu pa dela težave, naj bo plačan enoko kot Janez, ki zna delati intarzije?

Kmečki upori pa – upornike so v končni fazi vedno krepko potolkli.

Ban Alapić je v svojem govoru pred bitko, v kateri so plemiči, Uskoki in najemniki ‘zgromili’ uporno golazen, jasno povedal, kako in kaj…kdo ima gnusno življenje in kdo je živina…

https://youtu.be/27dp4T4Ep0Y?t=5737

Jaz sem samo enega delavca plačeval tako kot sebe, ampak pri njem ni bilo nikoli NE, ko je bilo potrebno, strokovnost pa je bila na višini.
Večkrat se je zgodilo, da so ostali vikendirali, ali praznovali, midva sva pa delala po 12+ ur, da je bilo narejeno!

Jaz sem samo enega delavca plačeval tako kot sebe, ampak pri njem ni bilo nikoli NE, ko je bilo potrebno, strokovnost pa je bila na višini.
Večkrat se je zgodilo, da so ostali vikendirali, ali praznovali, midva sva pa delala po 12+ ur, da je bilo narejeno!
[/quote]

Evo en normalen primer. Vseeno pa pazite na zdravje, upam da imate takole samo občasno. Vem o čem pišete, pri nas je podobno. Pazite na izgorelost.

Tam kamor plovemo se ne boste obremenjevali s tem če je zadosti 12 ur dela. Razmišljali boste če bi odšli prej kot po 8 urah že ker dela ne bo dovolj, kaj šele za vse. Za to bo treba delavnike še razpoloviti.

Posledice socializma. Leni nesposobni smradi zahtevajo enako plačo kot sposoben garač. In jo večinoma tudi dobijo, garač navadno potem lepo izpreže in podjetje ustvari manj. v JU je pa tega sploh polno, ljudje, zlasti na položajih, ki ne delajo nič ampak res nič, okej obrnejo tri telefone na dan mogoče, plača ša 2 jurja neto plus (baje se, odkar se je govorilo o plači novinarčka, ne sme več pisati bruto, prej so novinarji, ko je bilo govora o drugih, so veselo navajali bruto bruto zneske).
[/quote]

Kaj pa vem. Odvisno od tipa dela. Pri nas je operativno delo, tko da vsak v roku svoje izmene mora naredit vse. Nekih velikih razlik med zaposlenimi ni. Zdej če bi nekomu zaradi nekih malenkosti dali manjši variabilni del plače, bi dosegli samo to, da bi ta oseba delala še slabše in zanalašč bolj počasi, ker bi rekel itak mam slabšo plačo. Tko da kjer se ne da izmerit produktivnosti na zaposlenega, se tudi razliko v plači težko upraviči. Sploh pa na redkokje veljajo neka objektivna merila, na koncu dobi višjo plačo tisti, ki se bolj prilizne šefom.

Kaj pa vem. Odvisno od tipa dela. Pri nas je operativno delo, tko da vsak v roku svoje izmene mora naredit vse. Nekih velikih razlik med zaposlenimi ni. Zdej če bi nekomu zaradi nekih malenkosti dali manjši variabilni del plače, bi dosegli samo to, da bi ta oseba delala še slabše in zanalašč bolj počasi, ker bi rekel itak mam slabšo plačo. Tko da kjer se ne da izmerit produktivnosti na zaposlenega, se tudi razliko v plači težko upraviči. Sploh pa na redkokje veljajo neka objektivna merila, na koncu dobi višjo plačo tisti, ki se bolj prilizne šefom.
[/quote]

Če privatnik daje večje plače ritoliznikom in ima zaradi tega manjši dobiček, je to njegov problem. JU je pa druga zgodba, ker je manjpi dobićek ali pa učinkovist problem davkoplačevalcev.

En sestanek skličite, kjer boste ljudem razložili, da so lahko zadovoljni s tem, kar imajo in da je lepo, če drugim privoščijo, da imajo, ni pa lepo, če so nevoščljivi, ljubosumni. V večini držav po svetu so razlike med plačami bistveno večje kot pri nas, zato bi bilo smiselno jih malo poduičiti, da to ni nobena katastrofa. Povej pa jim na začetku in na koncu, da jih imate vse zelo radi, da jih cenite, spoštujete in da jih prav tako potrebujete kot njega.
[/quote]

In potem bodo ena velika srečna družina.

Kar si naredila ni nič napačnega, dobrega delavca se pač dobro plača ker ga je težko dobiti. Povsod je tako. Kar se pa drugih tiče. Če se ti zdi da lahko dobiš drugega mu reči da gre lahko drugam kjer ga bodo bolje plačali.

Meni pa to ni neumnost. Dobrega se nagradi, edino pravilno. V prodaji se to reši preprosto, z variabilnim delom plače. Jaz ti predlagam da vsem uvedeš neki variabilni del place , npr 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Tistih 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je za nagrajevanje dobrih sodelavcev.

Še to dodajam, nagrajevanje mora biti pošteno, kriterij je samo en, kdo več naredi za podjetje. Samo to. Ne to kako je tebi nekdo všeč… Moraš biti nepristranska. Jaz sem imela eno študentko, ki mi je skoz jezilala, a sem ji vseeno dala največjo urno postavko, ker je bila najboljša in najbolj sposobna. Pa mi je včasih plafon dvignila s svojo ošabnostjo. Ampak za firmo je bila top.

Stimuliranje delavca, ki komaj pride v firmo, kar tako čez noč in brez vednosti sodelavcev, ni etično.
Skličeš sestanek in vse delavce obvestiš, da z dnem temintem uvajaš stimulacijo v obliki {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali konkreten znesek denarja, če bo delavec izpolnil teinte pogoje.

Če privatnik daje večje plače ritoliznikom in ima zaradi tega manjši dobiček, je to njegov problem. JU je pa druga zgodba, ker je manjpi dobićek ali pa učinkovist problem davkoplačevalcev.
[/quote]
Za mala podjetja vsekakor velja. Nad mojim šefom, ki mi določa uspešnost, je pa še n nivojev managementa. Lastnik pa niti mene ne pozna, kaj šele mojega dela. In smo spet na človeških kriterijih: kaj si kdo izbori, kdo se s kom razume in seveda tudi kako dobro kdo dela- samo to ni edini kriterij. Dokler nisem sam delal v taki firmi nisem razumel kako zapleteno je to podeljevanje uspešnosti.

Imaš prav, v večjih firmah je zadeva zagotovo bolj zakomplicirana. Vodje sicer odgovarjajo za delo svojih oddelkov, zaradi velikosti se pa razni mešalci zraka lažje skrijejo pa tudi odsotnsot enega ibr delavca se ne pozna toliko.

Sama imam precej izkušenj z vodenjem v preteklosti in tudi sedaj imamo podjetej z 30 zaposlenimi. Imam narejen MBA in kar nekaj kilometrine… Naredila sem sama tudi nekaj napak, ki so me drago stale 😜
Tip te je dobil na levi nogi! Ti si sicer mislila kako fajn da si od konkurence dobila super izgrajenega človeka… dejstvo je da zaposleni ki gredo v konkurenčno podjetje v principu niso fer, eden ki enkrat svojega delodajalca izigra ga bo vedno znova.. vsakič drugega… Tip je lahko strokovno dober , ampak ti bo uničil odnose v firmi, in kot se je sedaj pokazal ni primeren za vodjo, ker ima premočan ego, tak tip te bo vedno goljufal ker misli samo nase in nima nobene lojalnosti niti do podjetja niti do kolegov. Clovek ki te je enkrat izsiljeval in mu popustiš m, te bo vedno znova izsiljeval!!! Daj mu odpoved, ne glede koliko te to stane!!! Če si ustvarila podjetje z 20 zapolsenimi nisi od muh!!! Boš že brez njega!!! To bo močno sporočilo za druge! Nato počakaj nekaj mesecev, naredi plačno lestvico in po tej lestvici plačaj zaposlene. Ne pozabi; plača je higienik, višina in razmerja morajo štimat, niso pa motivator!

Glede na to da je nov delavec upam da opravicuje tako plačo. Če pa temelji bolj na ego in CV prenese vse in ne prinese take dodane vrednosti podjetju kot si sprva mislila, ga ob prvi napaki odpusti, da bos imela mir v kolektivu.
Časi niso roznati za zapolitve posebno za razne povišice.

Aha, zdaj mi je pa jasno, zakaj Slovenci bežijo v Nemčijo in tujino. Zaradi takele mentalitete, da je kar vsak delavec, ki hoče iti drugam, nič vreden izdajalec. Saj ni čudno, da balkanska mentaliteta gospodarstva nikamor ne pripelje na zeleno vejo.
V Nemčiji, Avstriji in Švici se ceni delavca, ki pvoe svoje mnenje, ga zna utemeljiti in ki pokaže dovolj samozavesten, da ne dovoli izkoriščanja. Najbolj čudno je pa to, da so delavci zelo lojalni svojim podjetjem, tudi če jih menjajo. Bivša kolegica, ki sem jo zamenjala v Švici, se še vedno oglasi na obisk, kadar je na obisku v Švici, pri delodajalcih in bivših delavcih. Ko je bila nuja, je celo eno prosto sobo za delavce iz tujine dobila, da je lahko prespala in ni rabla plačevat hotela oz. prenočišča. Pa je šla na lepše in bolje plačano mesto v tujino. Veš, plača je tudi pomembna, ter kompleten odnos. Tvoj je jasen, balkansko mentaliteto forsiraš naprej, potem se pa čudiš, da delaš “napake”, ki so te drago stale. Gre pa samo za to, da med slabim in dobrim delavcem ne ločiš, in da slabega daješ v totalen nič, dobrega pa še v večji nič. V vsakem, ki noče ostati naslednjih 35 let tvoj suženj, pa vidiš izdajalca in ne človeka.

V kapitalizmu ni lojalnosti, je le denar. Tega MBA ne zajema? Ko menjaš dobavitelja ker je drugi boljši, ti prviočita da si nelojalna? Isto je z delavci. Ni naključje da od nekaterih delodajalcev nihče ne odide, pri drugih si pa podajajo kljuko.

Tiboga, kake filozofije ste sposobni nasrat, samo da ne bi človeka nagradili s kakim evrom.

Po mnenju delodajalcev niso nobeni časi pravi za povišice. Ko je kriza, ni čas za plače, tudi če kriza ni prizadela tvoje panoge, ko je konjuktura, pa spet ne, ker je treba šparat pred naslednjo krizo. Ko vlada dvigne minimalca za par piškavih evrov, pa vsi v luft, ker je gospodarstvo pred zlomom.

Kaj pa če bi mu privoščila dobro “mačko v “podvezicah” in kakšnim usnjenim modrčkom in bičem za po vrhu, pa še hmm. Pa to vidi, da se razve pa ti vidiš produktivnost:)Smeeh