Dober psiholog za mladostnike – Ljubljana
Prosim, če kdo pozna ali priporoča dobrega psihologa, psihiatra ali psihoterapevta za mladostnika v Ljubljani? Gre za težave v šoli, eksperimentiranje z drogo, ločitev v družini in splošno pomanjkanje volje do življenja. Osebna zdravnica mu je dala napotnico.Tako da, če ima kdo dobre izkušnje s kakšnim terapevtom naj mi napiše.
Z otrokom ni nič narobe, se le logično obnaša glede na tisto kr je v lajfu izkusil. Seveda fuknjeni starši ne bojo sebe poslali k psihologu, temveč njihovega otroka, nčeš s teboj je nekaj narobe… Kakor da otrokovo obnašanje ni odraz vzgoje…
Ja, ob tem vsem pa seveda ne pozabijo povedati, kako so oni sami v stiski…
No, tale Melita dela tudi s starsi, na vsakih nekaj obiskov otroka povabi starse na obisk…[/quote]
TAKO JE! Ga ni mehanika, ki bi stvar trajno popravil, če ne nauči voznika zakaj se avto tare.
In NE! Na vsakih nekaj obiskov staršev, bi morala povabiti tudi otroka!
Pošiljati svojega mladostnika k psihologu, je zame hujša pedofilija kakor pa fizična. Gre za indoktrinacijo mladostnikovih čustev… Ampak mamam v stiski se pač gladko jebe, kako se bo njihov mladostnik počutil k ga bo vrstnik vprašal: ti, zkva pa ti hodiš k psihologu?
Zakaj? Če je nekaj narobe, greš h zfdravniku. A OK je, če greš h specialistu zaradi raka ali ošpic, zaradi psihičnih težav ali droge pa je to že zloraba otroka?
Če otrok potrebuje pomoč, je prav, da jo dobi.
Kaj naj zdaj mama naredi? Se nazaj z očetom poroči? Bo potem vse OK? Otrok se mora naučit se soočat s stresnimi situacijami. Brez droge in večjih vedenjskih sprememb. In bolje, da dobi pomoč zdaj, kot kasneje.
Do staršev ponavadi niso ravno obzirni in jim jasno povejo, kje delajo napake in kaj je treba spremeniti. Vprašanje je le, če se bo v ta proces vključil tudi oče, ker mama je očitno pripravljena.
ja glejte, če ve da ne zna, nič pol je bolje tako. vsaj nekdo se bo z mlim pogovarjal. če je punca sploh pametno. če je fant pa mogoče tudi pametno ampak bolje da mu plačaš ure treninga mma, judo , jiujitsu. če že potem k privat psihiatru ali psihologu. DEFINITVNO PRIVATNIKU!!! javno je tak tak. sploh pa tako kot so ti ze povedali!!! ti bi se morala it zdravit !!!
A ti res ne štekaš funkcioniranja bolne družbe? Pri otrocih in mladostnikih pa je to še neprimerno bolj očitno, saj še ne znajo skrivat- beri niso hinavski.
In ali res ne razumeš zakona vzrok-posledica? mladostnik je v stiski, zato beži in izsiljuje pozornost… V stiski je pa zato, ker ima vzgojitelje oz staše, pa jih nima… In ne ve kaj bi sam s sabo… Tudi vedet ne more, ker mu nihče mej ni postavil… Ter nihče odgovornosti privzgojil…
Kaj ne razumeš sporočila avtoričinega nicka? Kaj naj mladostnik počne z mamo ki je v stiski? Njen mladostnik rabi MEJE, ne pa starša ki je v stiski- beri ni nikoli sprejel odgovornosti starševstva…
In ja, že otrok se mora naučiti soočanja z stresnimi situacijami. Mladostnik pa bi moral to že znat… Ampak kako naj zna, če pa še njuna vzgojitelja ne znata? In vsaj eden od njiju še vedno ponavlja mantro “sem v stiski”… Fuck off tvoja stiska, če ti tone knjig ne pomaga, pejd pa k psihologu ane…
A ti res ne štekaš funkcioniranja bolne družbe? Pri otrocih in mladostnikih pa je to še neprimerno bolj očitno, saj še ne znajo skrivat- beri niso hinavski.
In ali res ne razumeš zakona vzrok-posledica? mladostnik je v stiski, zato beži in izsiljuje pozornost… V stiski je pa zato, ker ima vzgojitelje oz staše, pa jih nima… In ne ve kaj bi sam s sabo… Tudi vedet ne more, ker mu nihče mej ni postavil… Ter nihče odgovornosti privzgojil…
Kaj ne razumeš sporočila avtoričinega nicka? Kaj naj mladostnik počne z mamo ki je v stiski? Njen mladostnik rabi MEJE, ne pa starša ki je v stiski- beri ni nikoli sprejel odgovornosti starševstva…
In ja, že otrok se mora naučiti soočanja z stresnimi situacijami. Mladostnik pa bi moral to že znat… Ampak kako naj zna, če pa še njuna vzgojitelja ne znata? In vsaj eden od njiju še vedno ponavlja mantro “sem v stiski”… Fuck off tvoja stiska, če ti tone knjig ne pomaga, pejd pa k psihologu ane…[/quote]
Jaz sem dala ločitev skozi, moji trije otroci tudi. Ne boš verjel, da se je vsak od treh drugače odzival. Pa čeprav so živeli v isti družini z enako vzgojo (vsaj približno glede na starost, spol,.. da se ne boš zapičil v to).
En otrok je bil vesel, da lahko začnemo novo, normalno življenje, drugemu (najmlajši) je bilo “vse ravno”… brez nekih vedenjskih sprememb, srednji (fant) pa… katastrofa. Je tudi malo od karakterja odvisno.
Vprašanje je tudi, kako se ohranja odnos oče-sin, ker včasih (pri nas) si otrok želi, da bi bil oče vključen v njegovo življenje in ga boli, da zanj nima časa. Mama kriva?
In jaz (kot mama) sem bila v tistem obdobju tudi v stiski. Ostala sama, z otroci, problem si je bil uredit življenje, uskladit urnike, zagotovit finance,… in se zraven trudit, da bi bili otroci čimmanj prizadeti. Je težko. In tudi jaz sem šla z otrokom h (otroškem) psihologu. Sem vesela, da sem šla. Dobila veliko koristnih nasvetov, usmeritev, podporo,… in otrok ravno tako. je bilo dovolj par obiskov, da smo splavali. Če bi bile prisotne droge pa bi letela po pomoč.
In mimogrede, otrok nima zaradi obiskov pri zdravniku specialistu nobenih travm. Ih pa ima še vedno zato, ker oče zanj nima časa.
Strinjam se z brklcem. Otrok stiske kaže na način kot zna. Kar pomeni, da rabi mati, očeta, ki ga opazita, vzameta zares in reagirata. Pa, če sta ločena al skupaj, ni važno. Ločitev je stvar odraslih, ne otrok. A v praksi se žal večinoma dogaja ravno nasprotno. Kadar starš ne zna, ne zmore odreagirati in namesto pomoči otroku še sam tone v večjo stisko, to še vedno ostaja težava starša. Ne otroka. Zato bi bilo edino pravilno, da gre starš po pomoč. Da bo lažje pomagal otroku. V tem razumem brklca, kar ima prav, da je pošiljanje otroka tudi k psihologu, krivica za otroka. Nenazadnje tudi za starša.
Res veliko odraslih pride na psiho pomoč zaradi otrok. Ko se problem pokaže v pravi, realni luči, se posvečamo izključno staršem, ker tam je bistvo. Vedno. Če uspejo, se otroci mimogrede umirijo, ker ne rabijo več opozarjati na svoj otroško boleč način.
No, tale Melita dela tudi s starsi, na vsakih nekaj obiskov otroka povabi starse na obisk…[/quote]
TAKO JE! Ga ni mehanika, ki bi stvar trajno popravil, če ne nauči voznika zakaj se avto tare.
In NE! Na vsakih nekaj obiskov staršev, bi morala povabiti tudi otroka!
Pošiljati svojega mladostnika k psihologu, je zame hujša pedofilija kakor pa fizična. Gre za indoktrinacijo mladostnikovih čustev… Ampak mamam v stiski se pač gladko jebe, kako se bo njihov mladostnik počutil k ga bo vrstnik vprašal: ti, zkva pa ti hodiš k psihologu?[/quote]
Iz česa sklepaš, da je v stiski mama, ne oče?
Ti si hodil k psihologu ali na terapije?
Kako so se počutili tvoji otroci?
Igor, jaz se ne morem strinjat. Žal… To pa zato ne, ker kot laik kar dobro poznam take mehankarje. To furajo nenasilno komunikacijo, meljejo besede do nezavesti, in movzejo dnar.
Razturanega mladostnika je treba v prvi fazi fizično pregonit (najbolje da šport in družabne igre) do njegovih meja, in le te skoz podirat. Tako, da se bo počutil ogroženega, potem pa mu pomagaš postavljati njegove meje napram zunanjem svetu. V prvi vrsti napram bolanim staršem, tudi na način da mu privzgajaš delobne navade, z izplenom od dela pa si plača ekonomsko neodvisnost. Žal večinoma druge ni, ker za starše ki na sebi niso naredili nič toliko let, da je njihov otrok medtem že odrastel, ni več upanja da bi se spremenili.
Pa tudi potrebe ni, ker je mladostnik na pragu lajfa, ima delno opravilno sposobnost, ter lahko posledično dela, in lahko dokaj normalno spelje v lajf, brez jebanja z starši.
Mim mene jih je nekaj tako speljalo in kr furajo… Letos sem tudi imel eno punco seboj na delu, zaenkrat jo bom za zaslužek peljal po njeni odločitvi v Benetke, se pa zanima za delo tudi za počitnice drug teden, ker ji diši kolesarjenje na Tenerifih.
Mladostnikom je treba samo dati priložnost, da razvijajo svoje darove, in jih usmerjati znotraj njihovih vizij.
Tako se je ena samoinciativno naučila vrvne tehnike, druga pa že samostojno fura biznis z otroki in živalmi, pa tudi nekaj taborov za ločene z otroki smo sfurali. Fantje pa so po pravilu veliko večji lenuharji, in sta se dva vrnila nazaj k mamicam… (beri- po moje prasicam)
Take k je pa avtoričin, pa je treba prvo ločiti od stašev. Druge žal ni…
V sloveniastanu definitivno potrebujemo kmetijo, kamor bojo mladostniki lahko pobegnili od fuknjenih staršev, in brez filozofiranja o psihologiji, jedli to kr bojo pridelali. Tako bi se privzeli delovnih navad, in z njimi štartali v lajf.
Vse ostalo je biznis brez velikega haska in ogroooomnimi dobički!
Iz avtoričinega nicka, pa tudi iz dobro znane reale, ko sem se 10+let družil z ločenimi. Praviloma ločene matke svoje sončke in princeske razvajajo do nezavesti, potem so v stiski, ko pa jih najstnik do končno odpika, so frapirene in v šoku…
Je pa res, da poznam tudi očeta, ki ni bil sposoben najstniku postaviti mej, in je le ta sedaj v zaporu. Ko je še delal z menoj, sva se odlično razumela, in ni padel na nobeno foro. Tudi ko sem mu nastavil denar…
Sem hodil, tako skupinsko kakor tudi individualno. Tko pri državnih kakor tudi privat, ter nevladnih.
Ne dobro, ker so po moje čustveno indoktrinirani. Še ni dolgo nazaj, so predvsem očete, mame z lahkoto kastrirale, običajno z pomočjo csd in sodnic v procesu ločevanja kot partnerja. Danes taiste delavke že priznavajo zmoto, in se na sodiščih npr že dogaja, da sodišče najame spremljevalca otrok ločenih staršev, le ta pa sodišču poroča kaj dogaja v operativi.
No jaz ne samo ločitve, temveč tudi neveljavnosti zakona. Ampak to kar pišem, ne pišem iz izkušenj z mojim partnerstvom in starševstvom, temveč mi je bila ta izkušnja motivacija da doumem zakaj to sploh dogaja… In sem šel… Na psihoterapije, na samopomočne skupine, prebral goro knjig, se družil z Rugljovimi izdelki, bil na psihiatričnih simpozijih, sovodil tabore za ločene, sofural še druga društva,…….
In prišel do spoznanja, da je res, da je lenoba vseh grdob grdoba! Govorim pa o duhovni… In sploh ni naključje da je danes toliko ljudi v stiski… AMPAK! Kjer je belo, je tudi črno… Sam tega se običajno še sebi ne prizna, kaj šele drugim…
Poznam zelo dobro operativo družin z 3+ otroci in samsko mamico. In še vedno trdim, da tam kjer je več otrok, je manj operativnega dela za starša. To sem v eni izmed takih družin tudi dokazal, ko sem jim naredil organigram za gospodinjstvo in so se ga držali. Seveda pa je lenooooba tako privlačnaaaaa…
Btw, kaj niso bile včasih večinoma velike družine? Zakaj že???
In nekdo kot mama ali oče, ne bi prišel v stisko (vključno z mano) Če bi mislil kam fura svoje odnose… In se v naprej poučil…
Ja, z zadnjim odstavkom si zadela v srž problema. To tudi dokazuje, da otrok in mladostnikov večinoma sploh nima smisla voditi k psihologom.
V začetnem postu, je med vrsticami prav to možno prebrati…
Iz avtoričinega nicka, pa tudi iz dobro znane reale, ko sem se 10+let družil z ločenimi. Praviloma ločene matke svoje sončke in princeske razvajajo do nezavesti, potem so v stiski, ko pa jih najstnik do končno odpika, so frapirene in v šoku…
Je pa res, da poznam tudi očeta, ki ni bil sposoben najstniku postaviti mej, in je le ta sedaj v zaporu. Ko je še delal z menoj, sva se odlično razumela, in ni padel na nobeno foro. Tudi ko sem mu nastavil denar…
Sem hodil, tako skupinsko kakor tudi individualno. Tko pri državnih kakor tudi privat, ter nevladnih.
Ne dobro, ker so po moje čustveno indoktrinirani. Še ni dolgo nazaj, so predvsem očete, mame z lahkoto kastrirale, običajno z pomočjo csd in sodnic v procesu ločevanja kot partnerja. Danes taiste delavke že priznavajo zmoto, in se na sodiščih npr že dogaja, da sodišče najame spremljevalca otrok ločenih staršev, le ta pa sodišču poroča kaj dogaja v operativi.[/quote]
No, jaz imam pa občutek, da so za razvajenost v največji meri krivi očetje. Svojo vlogo po novem namreč razumejo tako, da ne smejo biti strogi. Vidim putrastega, mehkužnega otroka, ki se mu že na obrazu vidi, da zna sitnariti do onemoglosti, in mi je takoj jasno, kakšen je po vsej verjetnosti oče. Bled, iksast, brez kondicije, s piskajočim glasom, ki otroka ne zna naučit niti kolesa vozit. Ker je še premajhen, ker lahko pade, ker se lahko poškoduje, ker ga lahko zbije avto … milijon izgovorov. Ko v puberteti zagusti, se ti očetje izklopijo. Ali pa ločijo. Ali pa skušajo situacijo rešiti z brutalnostjo.
Poleg tega tudi ne znajo več biti moški in glave družine, ampak so eni ocufani piščanci. Ženske pa potem rešujemo, kot vemo in znamo, vse je na naših ramenih in postajamo po mnenju nekaterih piščančkov možače.
Potem so pa še mladostniki, ki so enostavno smeli, predrzni, pogumni, ne vidijo pol ure v prihodnost, in ga začnejo sekat. Moja hči ima takšno sošolko in ta gladko priznava, da za njene težave ni kriv nihče drug kot ona sama. Starši so okej, učitelji so okej, njej se pa enostavno trga.
Za vsako mamo v stiski, če ni vdova, je nekje tudi oče, ki bi tudi moral biti v stiski. Če ni, pomeni da ni pol k slane vode vreden. Če je, pa pomeni, da je ocufan piščanec. Skratka, ženska težko zmaga danes.
Po vseh teh terapijah ti še marsikaj ni jasno.
[/quote]
Pridi, ti bom pokazal kaj vse sem naredil, da se z otroci ne bi odtujili. Prav tako kot imaš ti veliko dela z operativo, sem imel jaz veliko dela ekonomsko in kot oče čustveno preživet. Menim da sem eden redkih očetov, ki sem se boril do konca, in nisem obupal v parku pred sodiščem z flašo v roki. Štartal sem pa točno tam…
V vseh letih ko sem se dvigoval od brezdomca k obrtniku, mi je bilo ene parkrat tako hudo, da sem šel na štart… Razmislit kako naprej…
In kar pišete o meni je brezpredmetno, najini otroci bojo meni relevantni sodniki. Eden mi je že podal “sodbo”…
Prosim da nehaš z osebnim obračunavanjem na tak način.
[/b]
No jaz ne samo ločitve, temveč tudi neveljavnosti zakona. Ampak to kar pišem, ne pišem iz izkušenj z mojim partnerstvom in starševstvom, temveč mi je bila ta izkušnja motivacija da doumem zakaj to sploh dogaja… In sem šel… Na psihoterapije, na samopomočne skupine, prebral goro knjig, se družil z Rugljovimi izdelki, bil na psihiatričnih simpozijih, sovodil tabore za ločene, sofural še druga društva,…….
In prišel do spoznanja, da je res, da je lenoba vseh grdob grdoba! Govorim pa o duhovni… In sploh ni naključje da je danes toliko ljudi v stiski… AMPAK! Kjer je belo, je tudi črno… Sam tega se običajno še sebi ne prizna, kaj šele drugim…
Poznam zelo dobro operativo družin z 3+ otroci in samsko mamico. In še vedno trdim, da tam kjer je več otrok, je manj operativnega dela za starša. To sem v eni izmed takih družin tudi dokazal, ko sem jim naredil organigram za gospodinjstvo in so se ga držali. Seveda pa je lenooooba tako privlačnaaaaa…
Btw, kaj niso bile včasih večinoma velike družine? Zakaj že???
In nekdo kot mama ali oče, ne bi prišel v stisko (vključno z mano) Če bi mislil kam fura svoje odnose… In se v naprej poučil…
Ja, z zadnjim odstavkom si zadela v srž problema. To tudi dokazuje, da otrok in mladostnikov večinoma sploh nima smisla voditi k psihologom.
V začetnem postu, je med vrsticami prav to možno prebrati…[/quote]
In kaj naj mama naredi, če je oče kret**? Za furat odnose morata bit vsaj dva. Ko se ti življenje obrne na glavo ponavadi potrebuješ nekaj časa, da preklopiš na nov sistem. Z vidika otrok pa je izguba enega starša (ne ločitev, ampak dejstvo, da jih je en starš z ločitvijo praktično izbrisal iz življenja) podobno kot smrt. Danes je, jutri ga ni več. Za nekatere stvari je potreben čas.
Slabše kot smrt! Z vidika otroka, stokrat huje k smrt! Sem se več let družil z dekletom (družino) kjer je umrl oče. In tak otrok ima polno manj traum, ker je smrt naravna in dokončna, ločitev pa ni ne naravna, niti ni praviloma dokončna. Kajti izredno malo bivših partnerjev je naprej sposobnih furati skupno starvševstvo. Kako pa naj, če ne znajo še partnerstva…
in oče ni kreten, temveč so kretenska njegova dejanja, če že… Vidiš, po točno takem principu se imate še kako še naprej radi, in veselo čustveno indoktrinirate lastne otroke…
Biti čustveno svoboden, pomeni da sploh mnenja nimaš, ker te ne zanimajo dejanja bivšega partnerja, temveč ga le spoštuješ kot osebo… To pa je osnovvna osnova za zdrav odnos do vajinega otroka…
In ne, zanekatere reči ni potreben čas, ampak konkretno delo! (beri resocializacija)
beri zgoraj+: če smrt starša ni posledica samomora na hiter način, ali samomora z namenskim gojenjem točno določenih bivanjskih načinov.
Tukaj imajo otroci večje tavme kot pri naravni smrti ali nesreči, in manjše kot pri ločitvi. Je pa to zlo odvisno od karakterja in duhovne zrelosti otroka ki je običajno povezana tudi z starostjo.
Forum je zaprt za komentiranje.