dilema
Pozdravljeni!
Problem je sledeč:
Sem v dolgoletni zvezi in partnerja imam rada, ga ljubim, spoštujem,
zaupam. Imam pa tudi prijatelja, ki mu lahko marsikaj zaupam, tudi občasne
težave v zvezi, prav tako on meni in ga imam res rada ampak resnično SAMO IN LE kot
prijatelja. Imam pa že nekaj časa občutek, da pa ta prijatelj mogoče v meni vidi nekaj več
kar se je nekaj dni nazaj tudi potrdilo. Kako, ne bom opisovala v glavnem to je dejstvo…Prav
tako je to začutil tudi moj partner, kateremu sem seveda skušala pojasniti, da na moji strani ni
enakih občutkov in da je on za mene edini. Se pa najbrž počuti ogroženega, saj ga razumem, jaz
bi se tudi. Malo najbrž tudi zato, ker je ta prijatelj drugače precej privlačen za nasprotni spol.
Zdaj pa prijatelja kot takega nočem izgubiti, čeprav vem, da bi bilo mogoče najbolj pametno vsaj
za nekaj časa omejiti stike že zaradi partnerja. A vseeno mi veliko pomeni, da imam osebo razen
partnerja, ki ji lahko zaupam, potarnam, mogoče občasno tudi malo fanta “pošimfam” 🙂
Pač, enako, kot bi počela z ženskimi prijateljicami, pa ne bi bilo nič narobe.
Bi tebi bilo ok, če bi fant vajine težave nosil k svoji privlačni prijateljici, kateri je tvoj fant poleg tega še všeč in bi te tam vsake toliko malo “pošimfal”? 😉
Ja, imaš pa res “romantično” štalo…glede na to, da si zapisala, da je prijatelj precej privlačen za nasprotni spol, mi je nenavadno da nisi omenila tega v prvi osebi, a tebi torej ni? Heh..najbolje, da se transformiraš in se pričneš zanimati za ženske pa bo prijatelj dal mir in tvoj fant tudi več ne bo na tapeti za kritiziranje komurkoli že 😀
Če drži vse to, kar si napisala v prvem stavku, potem ne bi smela imeti dileme. Situacija je jasna. Na eni strani so prisotna čustva, kar pomeni veliko hrepenenje. Spet se ponovno dokazuje to, da je težko furati prijateljevanje med moškim in žensko. Če ti je kaj do sedanjega partnerja, boš prekinila prijateljevanje, vsaj za nekaj čas, če ne za vedno. Tako to je.
Marko, saj sem napisala, da bi se najbrž jaz tudi ogroženo počutila v nasprotnem primeru.
Zato pa ne vem kako naj odreagiram. Prijatelja ne bi rada izgubila, še manj pa zaradi tega razdrla vezo.
Ne vidim pa jaz nič takega v tem, da se občasno komu potožim, ko gre kaj res narobe…Pač imam bolj malo ženskih prijateljic, da bi se lahko njim…Ni pa pri nama nikoli šlo dalje od pogovorov, pa še to so bili o resnih stvareh, ne o kakih “pokvarjenostih” oz. z kakim drugačnim podtonom.
Pa glede tega “šimfanja”: Mislim, da po dolgih letih v vezi te vseeno kdaj kaka stvar pri partnerju zmoti in to pač komu zaupaš…Ni pa to v žaljivem smislu oz. karkoli podobnega, da se ne bomo narobe razumeli!
Zmedena samica, ja očitno bo treba tako naredit, pa bo volk sit in koza cela 🙂
Glede privlačnosti pa sem pisala v tretji osebi, ker čeprav priznam, da izgleda dobro mene NE privlači.
Privlači pa precej drugih žensk, zato sem se tako izrazila…
Ah, jaaa…
No, s tem se jaz ne strinjam, da bi moral zaradi nezaupljivega partnerja prekinjat stike s prijateljem. Tu je vsekakor potreben kompromis. Morda vsaj omejit druženje (ne vemo, kako pogosto je to sedaj), partner pa bi moral tu premagat svoje občutke oziroma strahove pred izgubo partnerke po teoriji “če si me želi, če me ceni, me tako ne bo zapustila, če pa me ne, pa res ne vidim razloga, da je z menoj”.
Vsekakor pa ni dobro za njun odnos, da ona ali pa on (v tem primeru on), nosi svoje težave k prijatelju in ga tam še “šimfa”. To se sliši precej nespoštljivo, čeprav je napisala, da ga spoštuje, ampak kot vedno, si določene pojme zelo različno razlagamo (posebej, če imamo še kaj peska v očeh). Težave je vsekakor treba reševati znotraj odnosa in ne zunaj njega. To pomeni, da bi se morala o težavah pogovarjati med sabo in le med sabo. Nihče drug teh težav ne more rešit. Drugi ti lahko nudijo kvečjemu razumevanje, sočutje, ampak če tega ne dobiš pri svojem partnerju, potem je tu bolj malo zaupanja.
Malo sem se pohecala v prvotnem odgovoru, no hard feelings, please. Torej, če te ne privlači pa je tako ali tako zgodba skoraj zaključena. Dopovej mu, da si oddana in da na tak način kot on vidi tebe ti njega ne, vsak pravi frend bi to moral znati oz biti sposoben sprejeti. Je pa res, da je prijatelje tudi fajn imeti, ne le partnerja tako, da ga ni treba ravno skenslati. Predstavi mu kakšno svojo fajn prijateljico, da se bo (pre)ogrel za katero drugo pa nehaj mu kritizirati fanta, ker je nesmiselno, nekorektno. Lahko pa tu kaj zapišeš, kaj pojamraš čez, je anonimno 😀
No, s tem se jaz ne strinjam, da bi moral zaradi nezaupljivega partnerja prekinjat stike s prijateljem. Tu je vsekakor potreben kompromis. Morda vsaj omejit druženje (ne vemo, kako pogosto je to sedaj), partner pa bi moral tu premagat svoje občutke oziroma strahove pred izgubo partnerke po teoriji “če si me želi, če me ceni, me tako ne bo zapustila, če pa me ne, pa res ne vidim razloga, da je z menoj”.
Vsekakor pa ni dobro za njun odnos, da ona ali pa on (v tem primeru on), nosi svoje težave k prijatelju in ga tam še “šimfa”. To se sliši precej nespoštljivo, čeprav je napisala, da ga spoštuje, ampak kot vedno, si določene pojme zelo različno razlagamo (posebej, če imamo še kaj peska v očeh). Težave je vsekakor treba reševati znotraj odnosa in ne zunaj njega. To pomeni, da bi se morala o težavah pogovarjati med sabo in le med sabo. Nihče drug teh težav ne more rešit. Drugi ti lahko nudijo kvečjemu razumevanje, sočutje, ampak če tega ne dobiš pri svojem partnerju, potem je tu bolj malo zaupanja.[/quote]
Marko preberi, kaj si napisal. Tudi, če odmislimo, da je njen prijatelj zaljubljen, nekaj ne štima. Ženska potrebuje dodatno ramo za dolge, čustvene pogovore. Saj ne rečem, prijatelji so dragoceni, ne morejo in ne smejo pa nadomeščati zdravega partnerskega odnosa.
Iz prakse vem, da omejevanje stikov samo še povečuje napetost, trpljenje. Zato predlagam opcijo umika. Zdaj je čas, da se začutita s partnerjem, le onadva, brez šlepanja na druge. Kdaj bo njun odnos pomembnejši od drugih če ne zdaj. Kompromisi se ne sklepajo tam, kje je v zraku močna simpatija, zaljubljenost tretje osebe. Zakaj bi tvegali?
No, zgleda sem res bila malo skopa z informacijami, pa da celotno situacijo malo bolj
osvetlim.
S tem prijateljem se sama ne dobivava, niti se ne pogovarjava po telefonu ali kaj podobnega.
Se pa, ko se srečava rada razgovoriva, spijema kako kavico ali pa kaj podobnega. Je pa
ob tem ponavadi moj fant celo zraven ali pa kdo drug…
Kakšne težave v razmerju pa ponavadi ta prijatelj opazi in malo načne temo, jaz pa kot
tipična ženska se rada razgovorim, malo potarnam in to je vse… Mu pa lahko zaupam in to mi največ pomeni, zato tega nočem izgubit. Sem pa pripravljena tudi na to, če bo potrebno.
S fantom pa drugače tega prijatelja poznava isto časa in dokler ni fant začutil, da je mogoče
na njegovi strani kaj več, se je tudi on dobro razumel z njim.
Vprašaj se, če hočeš takšno prijateljstvo, kjer je moški prijatelj s tabo najverjetneje zgolj zaradi seksualnih interesov? Če je res iskren, tako dober poslušalec, ko mu razlagaš svoje težave, če nima vendarle drugih motivov? Veliko moških je žal sposobnih zgraditi neko nezrelo prijateljstvo z žensko zgolj na seksualni podlagi, kjer je pogoj, da mu je ženska vizualno všeč. Si prepričana, da si ti njemu všeč kot osebnost, da je to tisto, kar ceni na tebi?
Pa ni vedno in povsod le seksualna privlačnost tisto, kar ljudi dela zaljubljene. Na tak način lahko razmišlja le moški osebek, ki ni sposoben biti v funkciji sogovornika oz. poslušalca. Beseda prijateljstvo se izrablja za vsa možna razmerja. V pravem pomenu človeka (t.i. prijatelja) dejansko spoznavaš in tudi začutiš, takšnega kot je. S tem se mu približaš, pravtako on tebi in lahko pride do trka (le na eni ali obeh straneh).
Zdaj je kar je, prepovedana čustva so zunaj, razkrita. Nima pomena analizirati in travmirati situacijo, ker boš naredila le brezizhoden položaj. Umik je meni osebno najbližje. To ni beg, le razumska odločitev.
Verjetno predlagaš umik zato, ker ona pravi, da bi se naj on zaljubil? Ja, včasih je to edina rešitev. Ona mu mora samo postaviti pravo mejo, če želi z njim še naprej prijateljevati. Če on te meje ne more spoštovat ali pa mu tako prijateljevanje ne ustreza, potem na ta način on njej ne izkazuje spoštovanja in se bi za voljo odnosa s partnerjem res morala umaknit na svojo željo. Če ji ta odnos seveda res dovolj pomeni. Saj, kdo pa potrebuje prijatelja, ki nas ne spoštuje… 🙂
Verjetno predlagaš umik zato, ker ona pravi, da bi se naj on zaljubil? Ja, včasih je to edina rešitev. Ona mu mora samo postaviti pravo mejo, če želi z njim še naprej prijateljevati. Če on te meje ne more spoštovat ali pa mu tako prijateljevanje ne ustreza, potem na ta način on njej ne izkazuje spoštovanja in se bi za voljo odnosa s partnerjem res morala umaknit na svojo željo. Če ji ta odnos seveda res dovolj pomeni. Saj, kdo pa potrebuje prijatelja, ki nas ne spoštuje… :)[/quote]
Marko, ta tvoj odgovor temelji na predpostavki, če bi se zaljubil…kaj pa če se je že? Kaj pa v tem primeru, ali je prav da ga skensla ali kaj ji preostane? Se absolutno strinjam v tistem delu o spoštovanju, toda ko je nekdo v nekoga zaljubljen potem tisti človek nekako ne premore prave presoje o spoštovanju in marsikaj naredi “neumnega”.
Goldfish, niso vsi tega mnenja, še manj vedenja, nekatere res pošteno zanese v takšnih stanjih pa na nek način to celo razumem. Hm, spoštovanje – marsikdo niti nima prave predstave kaj to pomeni, kot da je to nekaj umetnega, namišljenega, nekaj kar se sliši imenitno praksa pa vsi dobro vemo kakšna je, vsaj meni se je že zgodilo, da mi je kdo večkrat rekel, da me spoštuje obnašanje pa podn od podna.
Saj koga pa ne spodnese v stanju zaljubljenosti. Zato vklopiš razumski del in se poskušaš postaviti v kožo drugega. Kdor ima vsaj kanček altruizma v sebi in seveda spoštovanja predvsem do najdražjih, se bo tudi v konfuznem stanju odločil pravilno. Kaj je za nekoga pravilno, je pa spet drugo poglavje:). Nekomu sebični interesi predstavljajo pravo odločitev.
V bistvu sploh ni. Zaljubljenost je sicer (psiho)fizično stanje, ki ima s samo fiziko (seksualno privlačnostjo) bolj malo skupnega, ampak večinoma s projekcijo lastnih dobrih lastnosti (in dobrih lastnosti, ki jih o sebi imaš samo v subjektivnih predstavah,) v drugega.
Se tudi sicer strinjam z goldfishevo, da bi se temu prijatelju morala umakniti. Ne toliko zaradi fanta kot zaradi njega, ker prijateljstvo z nekom, če je vmes zaljubljenost, pač ni možno. Ali nastane veza ali pa nič. Razlagati temu prijatelju, z akaterega si prepričana, da je zaljubljen vate, o problemih s fantom, je izjemno egoistično. Ne bi ga rada izgubila…. A sploh veš, kaj mu delaš…?
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]V bistvu sploh ni. Zaljubljenost je sicer (psiho)fizično stanje, ki ima s samo fiziko (seksualno privlačnostjo) bolj malo skupnega, ampak večinoma s projekcijo lastnih dobrih lastnosti (in dobrih lastnosti, ki jih o sebi imaš samo v subjektivnih predstavah,) v drugega.
Se tudi sicer strinjam z goldfishevo, da bi se temu prijatelju morala umakniti. Ne toliko zaradi fanta kot zaradi njega, ker prijateljstvo z nekom, če je vmes zaljubljenost, pač ni možno. Ali nastane veza ali pa nič. Razlagati temu prijatelju, z akaterega si prepričana, da je zaljubljen vate, o problemih s fantom, je izjemno egoistično. Ne bi ga rada izgubila…. A sploh veš, kaj mu delaš…?[/quote]
Se strinjam s prvim odstavkom Katenjke in dodajam: ko se bo ta tvoj prijatelj odljubil in se po možnosti zaljubil v drugo, boš ti odpadla kot knof od gat z enim smotanim občutkom, da si si očitno tole prijateljstvo samo namišljala.
Tudi jaz sem bila dolga leta taka kot ti, nujno sem se rabla nekomu (prijatelju/ici) potožit, lažje sem neobremenjeno povedala, kaj me muči in ko sem to ven dala in malce predelala, sem “s problemom” šla do partnerja … Marko je enkrat že pisal o tem (dolgo nazaj, se mi zdi in ne nujno na tem forumu), da ne potrebuješ prijateljic za to, ampak da simply tvegaš in se obrneš direkt in takoj na partnerja (Brez posredovanja prijateljev). Na tak način partnerju sporočiš, da mu zaupaš, tako njegovo presojo kot tudi da je on tisti prvi, h kateremu se odpreš. Četudi te je obenem strah, d ate bo partner zavrnil z neprimerno reakcijo ali nerazumevanjem (kar se nam pri prijateljih redko zgodi, zato pa nam je lažje njim prej povedat).
Čustveno si navezana na tega prijatelja (nima veze, lahko bi bila tudi prijateljica), z obema (partn. in frendom) imaš podoben čustven odnos. Dotični prijatelj ti zafila tiste primanjkljaje, ki jih čutiš ob partnerju in to NIKOLI ni dobro.
Na tvojem mestu bi se od prijatelja za nekaj časa distancirala, mu povedala jasno in prijazno, da rabiš malo prostora, da razrešiš konflikte s tipom, da se bosta malce redkeje srečevala. Verjemi, da ni okej, če v primeru težav ali drugih “tabu” tem, odhitiš k prijatelju in od njega dobiš tisto, kar dejansko pričakuješ in si želiš od partnerja, tj. odobravanje, sprejemanje.
Moraš se naučit tvegat in zaupat zgolj eni osebi, ker nenazadnje vezo furata dva, ne trije.
Seveda, partner je tisti, ki te mora sprejet, če želiš bit v odnosu z njim zadovoljna. Prijatelju, ki po možnosti želi od tebe le “nekaj”, ne bo težko sprejet tvojega “jamranja”, saj ima pred seboj le en cilj, ki je da ti nudi občutek, da te razume. Njemu to sploh ni tako težko, saj težava z njim (zaenkrat) še ne povezana, on se ne rabi poglabljat vase in svoje občutke, zanj ni to noben “napor”. Vsaj ne tako velik, kot bi bil, če bi bil on tvoj partner. Zato lahko ob tem človeku, če predolgo takole “prijateljuješ” dobiš pri njemu lažen občutek, da te on bolj sprejema, kot tvoj partner, kar te seveda odmakne od partnerja in zbliža s prijateljem. In kaj se potem zgodi? Izgubiš partnerja, s katerim imaš po tem času že precej odnosa zgrajenega in se podaš v nov odnos, kjer misliš, da bo vse teklo gladko in brez težav (ravno zaradi tiste lažnega občutka). Ampak resnica bo vedno pokazala, da boš tudi z njim prihajal do podobnih (osebnih) “konfliktov”, morda na drugih področjih, najverjetneje pa kar na istih kot s prejšnjim partnerjem. In spet boš v istih težavah, le z drugim človekom. Zato se mi zdi škoda zapraviti nek odnos, če veš in če tudi sama dojameš, da to kar počneš, za vaju na dolgi rok ni dobro.
Je pa res, da se v mlajših letih znajdemo v situacijah, ki se nam v določenem trenutku zdijo nerešljive s trenutnim partnerjem in takrat velikokrat naredimo kakšno “napako” iz katere se kasneje naučimo kaj koristnega za prihodnje odnose. Če se lahko iz teh nasvetov naučiš to, ti morda ne bo treba skozi lastno slabo izkušnjo. Menim, da nam ni potrebno vsakega spoznanja nujno doživeti na osebni življenjski izkušnji oziroma na lastni koži. Marsikaj se lahko naučimo tudi od izkušenj drugih.
Ko otroc, ne ti prijatelju tarnat o težavah s tvojim partnerjem pa bo vse ok. Povdarjej svojo idelano zvezo s tvojim partnerjem pa bo tvoj prijatelj hitro ugotovil, da je škoda sekunda, kaj šele minute, ure s tabo. Ženska logika, tarnat moškemu o težavah, hehe…. isto kot spustit volka med ovce. Tarna lahko samo “neprivlačna ženska” (se opravičujem ženskam) sorodnica, starejša in malo dete, da se moškemu, da poslušat.
Hvala vsem za vaša mnenja in komentarje, so mi dali precej mislit. Pa, da se še jaz malo odzovem na vse to:
Ne vem, če bi se lahko strinjala z Matjažkom, saj ni nujno vedno seksualna privlačnost predpogoj, da se lahko človek zaljubi. Se mi je že zgodilo, da me je človek vizualno totalno odbil ali pa me sploh ni pritegnil
ko pa sem ga malo boljše spoznala sem svoje mnenje spremnila za 200 % in ga videla v drugačni. Tako, da očitno res drži, da smo ženske iz Venere, moški pa z Marsa 🙂
Kako pa naj jaz vem z kakimi nameni nekdo prijateljuje z mano? Dokler je do mene korekten kot prijatelj, je seznanjen, da sem v vezi (dolgoletni) je normalno, da nisem sumnicava… Ali naj kar vsakega napadem, da kaj bi pa on rad od mene??
Dilema? kje pa piše, da partner ni moj prijatelj oziroma, da njemu ne zaupam ter se z njim ne pogovorim?
Najprej težave rešujem v partnerski zvezi, če pa želim še kakšen dodaten nasvet oz. pogled iz druge perspektive pa seveda prosim še za kakšno mnenje, kar se mi ne zdi nujno slabo…
Klepetulja
Po eni strani bi želela, da se zgodi kot napoveduješ, bi bilo vse dosti lažje…Bi pa bila vseeno razočarana, če bi videla, da so tukaj prevladovali drugačni interesi. Je pa ta kolega v času prijateljevanja kar precej punc zamenjal ni se pa nobena zveza obdržala…
Marko
Delno se strinjam s tvojim mnenjem, delno pa tudi ne. Ne vem zakaj bi človek moral imeti prikrite namene, da lahko posluša “jamranje” ali ponudi človeku ramo? Tudi jaz velikokrat poslušam čigavo jamranje, pa to ne pomeni, da ga zaradi tega že poleg sebe v postelji vidim?!
Forum je zaprt za komentiranje.