dilema s taščo ???

Vem, da radi pomagate in, da ste krasni, pa bi še jaz malo pobarala za kakšen nasvet.

Spoznala sem čudovitega fanta, dobro sva se ujela, ker pa sva bila iz različnih koncev Slovenije, sem veliko časa ostajala pri njih, živela tam. Večkrat sem se ponudila, da jim dam za stroške (njegovi družini), pospravljala sem, prala, likala, … in nakupovala, saj sem se počutila dolžno.
Ko smo se nekoč sprli z njegovo sestro, sva ostala sama. Vsa družina (starša) je potegnila z njo, čeprav so vsi vedeli, da nima prav, ampak bila je “uboga” in noseča. Že kot otrok ni bila kaj prida in tudi kasneje ji je za starše bilo malo mar, doma živi, ker je pač zastonj.
Oče je alkoholik, agresivnež, mama je pa zaljubljena v svojo domačijo, kamor hodi že od nekdaj za vsak prosti čas, sama, ali poprej z mojim fantom. Naj poudarim, da je fant bil bolj samotar, družini je bilo vseeno zanj, kje je in kaj počne, le občasnih vikendov, ko je hodil z mamo na domačijo. Tako sva ob prepirih ostala popolnoma sama. Zmerjanja in kaj vem kaj še vse so se vsak dan stopnjevala, že na začetku prepirov sva ostala popolnoma sama.
Potem me je napadla nekega dne še fantova mama, me ozmerjala in govorila, da sem lažnivka, da sem zahrbtnica, da samo Bog ve, kaj še vse sem.
S fantom sva v dveh mesecih kupila stanovanje in se preselila. Prekinila vse stike, razen z mamo, ki je občasno prihajala in se dobrikala.
Delala sem se kakor, da mi je malo mar, bila sem prijazna, toda uradna. Najino zaupanje je pošlo in nikdar ga ne bo več nazaj. Zame je ostala le fantova mama, ki mi je pa popolnoma vseeno za njo.
Naj omenim, da sva se preselila, ne da bi nama njegovi kakorkoli pomagli, tudi s prstom niso mignili in do zadnjega dneva sploh vedeli niso, da se seliva.
Bila sva popolnoma sama, za vse. Tudi v novem stanovanju, so nama pomagali zgolj moji starši, pri preurejanju.

In sedaj, ko sva vse uredila, joka fantova mama kako je sama, kako ga pogresa, da je oče tako, ali tako cele dneve pijan, sestra se biga le zase in se nanjo obrne le tedaj, ko jo potrebuje, midva sva se pa odselia in nima nikogar več.

Sedaj bi rada, da jo fant obiskuje, da si vzame več časa za njo,.. Seveda on brez mene noče, jaz pa ne morem kar tako pozabiti kar je bilo. Kako naj kar čez noč potegnem črto in rečem, da je pozabljeno, brez opravičila, brez pojasnila, zakar me je obsojala in tako ozmerjala, kako? Tudi fant se je že pričel strinjati, da sem preveč trda in da ji je žal, hudo. Morda bi še vse oprostila in se trudila biti do nje malo manj uradna, toda nikdar nisem dobila niti namiga, da ji je žal. Ko jo je fant vprašal, ali me ne mara, je rekla, da nima nič proti meni in da naj jo obiščeva za kakšen vikend. Dozdeva se mi, da bi rada, da se spoprijatelji z mano, zgolj zato, da bo bližje svojemu sinu. In ker nočem na stanovanje, kjer so naju dva meseca metali na cesto, ko sva kupovala svoje, kjer so nama vsak dan grozili, kjer je oče fantu držal nož na vratu, kjer so naju ozmerjali in opljuvali, je vse narobe, sedaj sem jaz tista, ki sem nesramna in trda, razdiralka družine, ki to nikoli ni bila.Sedaj sem arogantna, ker nočem v stanovanje in na njeno domačijo. Ker s fantom tudi nočeva slišati za njegovo sestro in njenega otroka, sva nepravična in hudobna, ampak ona je bila tista, ki naju je prva metala na cesto, naju zmerjala in bila glavna pobudnica za kreganje.

Svetujte mi, ali delam narobe, ker želim iskreno opravičilo in ker želim čutiti, da ji je (če je) iskerno žal? Kajti zadala sem si, dokler ji ni iskreno hudo in žal, dokler ne slišim iskrenega in ne sprenevedanega opravičila, me ne vidi nikjer, pri njih in mi je za njo še vedno toliko hudo, kakor za lanski sneg. Povejte mi, delam napako, sem resnično pretrda?

Hvala in lep pozdrav!

Ne, nisi pretrda. Če si bila žaljena na tak način, kot si ga zgoraj napisala, potem ti ni potrebno nikdar več prestopiti praga tiste hiše. To mora razumeti tudi tvoj fant in s svojimi starši to razčistiti. Tudi jokanje fantove mame, da je sedaj popolnoma sama nima nobene osnove, saj nimaš otrok zato, da ti bodo v uteho, ko boš sam. Za to imaš partnerja in to takega, kot si ga sam nekoč izbereš. Če pa je na starost ta partner še po tvojih merilih, pa je zopet tvoja stvar in ne stvar tvojih otrok. Sicer pa mislim, da če imaš z otroki lep odnos od vsega začetka, potem tudi na starost nisi sam, ker te radi obiščejo, saj te imajo radi.

Kar je tvoja tašča sejala, to danes žanje, drugače pač ne more biti. Zapomni pa si, če je bila tako nesramna do tebe, se sedaj le pretvarja in bo njena zloba spet udarila na dan takoj, ko jo boš spustila malo bliže k sebi.

Načeloma imaš prav. Zakaj bi morala ti popuščati, če tašča ni sposobna reči oprosti, žal mi je. Načeloma.

Ampak dejstvo je, da kri ni voda in to je tvoj fant že začel dojemati. Ne glede na to, kaj se je zgodilo med vami, ona je še vedno njegova mama, in najbrž ne more čisto racionalno gledati na to tako… bila je nesramna, zdaj jo bom pa skenslal. Če boš vztrajala na tem pristopu, se vama lahko zgodi, da se bo razmerje med vama vedno bolj krhalo…

Dopuščaj stike s fantovo družino, ampak ne dopusti si, da bi te čustveno potegnili noter.

veliko sreče

Kje je pa zdaj sestra od tvojega fanta? Zakaj mama ne joka njej? Zakaj bi moral biti tvoj fant nadomestilo za njen propadel zakon?

Sorry, če bi meni fotr držal nož na vratu, ta stara pa bi ob tem samo jamrala…. Sestra je kot kaže pametnejša od tvojega fanta in se ne da psihično izkoriščat, ampak skrbi tudi in predvsem za lastno rit. Tega se je morala nekje naučit. Morda je gledala kako se imata fino njena starša, morda je taka kot mami 🙂

Zdaj se je stara spomnila na vaju, ker dobro ve, kdo je najšibkejši člen. In bi malo ubijala z ljubeznijo, ali kaj? Malo vzbujala slabo vest, ne da bi se hotela sama opravičit. Kaka nagraužna manipulantka! Za svojo rit bi žrtvovala vajino mirno življenje. To pa je mati. To pa je ljubezen do sina. Sama je v riti, zdaj pa želi, da bi pekel z njo nekdo delil. V peklu je vedno dovolj prostora, da se cvre in onesrečuje še kdo, a ne? Le zakaj bi bilo komu lepo, če je njej slabo?

Mene skrbi samo to, zakaj se zdiš tudi fantu pretrda? Meni se očitno ne 🙂 Važen je samo vajin odnos. In ta že rahlo škripa, zarad tastare. Če misliš, da ga bo tastara podmazala, ko bosta (spet) pri njej, primerno nesrečna, se zelo motiš.

Karkoli je bilo zapomni si eno stvar, ki stoprocentno drži. Mati, sestra in tvoj fant so familija in bodo to ostali za VEDNO! Svojih tvoj fant ne more zamenjati četudi bi si to želel! Zdaj pa se odloči ali boš kuhala zamero ali pa boš popustila! Mislim, da se tudi ti nisi pripravljena skregati s svojimi starši za celo življenje zaradi užaljenosti svojega fanta.

Alice, vsi so enakopravni, odrasli ljudje. Meni se pa grauža, da bi morala punca popuščat zaradi take “svete alianse”, kot jo opisuješ. Še posebej, ker ni nič naredila. Prva jo je pohodila tašča. In če je tašča kak odrasel človek, bo sama začutila potrebo, da se opraviči. Če pa je navadna manipulatorka, ji še na misel ne bo prišlo, da bi pospravljala štalo, ki jo je zanalašč ustvarila. Pravzaprav verjetno špekulira, da bo snaha vse požrla. In to vsaka potencialna snaha. Ne samo ta, zdajšnja. Gre se za potuhnjeno merjenje moči, ki ga stara obvlada do popolnosti. Pozabljaš, da je morala (???) leta in leta prenašat izpade alkoholika. V takem zdravem odnosu lahko preživiš samo če deluješ iz ilegale, he he. Zato se ti stara partizanka naj prav nič ne smili. Tudi če jo prekriva imenitna patina starosti in pozicije. Samo trideset let prednosti ima pred snaho, se ti ne zdi?

sprašuješ, če si pretrda? Nisi pretrda, ampak morda samo na začetku svoje poti s taščami, takšnimi in drugačnimi. Sama sem doživela podobne stvari kot ti in sem tudi zahtevala, da bo točno tako, kot se je meni zdelo prav ali pa ne bo kontaktov.

Pa ne gre tako.
Super je, da živita v svojem stanovanju. In počasi boš spoznala, da kljub vsemu hudemu lahko zgradiš most s tvojo taščo. Vljuden, prijazen, na nivoju… Že zaradi tvojega partnerja, zaradi otrok, ki bodo prišli in ne nazadnje zaradi spoštovanja do mame tvojega partnerja. Ker brez nje njega ne bi bilo.
Praviš, da bi se mogla bolj potruditi. Saj se je- na svoj način. Več verjetno nikoli ne bo sposobna. Svetuj pa svojemu partnerju, da naj gre včasih tudi sam k staršem, saj je kljub temu, da je odletel z gnezda njun sin.

In še nekaj? Odgovor ali si pretrda in ali bi lahko kako ravnala drugače poišči predvsem v sebi. Sicer pa že samo pismo zase govori, da ti ni vseeno.

Tvoj partner dolgoročno ne bo srečen če ne poiščeta prave poti za kontaktiranje s svojo družino – pa kakršnakoli že je.

Te pa popolnoma razumem, ker sem bila sama na istem. Razlika med nama je samo v tem, da sem določene stvari sprejela takšne kot so in sem verjetno starejša.

Misli pozitivno in verjami, da se bodo stvari zate uredile

tudi jaz imam zgodobo s taščo za sabo in od takrat sem s taščo uradna, grem na obisk ona pride k nam ampak se z njo ne spuščam v pogovore čeprav se ona ves čas sili z nekimi pripovedovanji o tem in onem … jaz pa rečem , da nimam pojma o tem in oneme ali kaj podobnega in sva končali

vsakokrat, ko poskuša, jo zaustavim, ker ne morem pozabiti kar mi je storila oziroma še vedno dela, sploh se ne trudim , da bi bil odnos boljši, ker tudi ko sedaj to pišem , me kar skeli pri srcu

vam pa tudi to , da se hoče pred mano in predvem v vpričo svojega sina (mojega moža) pokazati kot najboljša, ko pa obrnem pete pa kar čutim plaz
pripom na moj račun

vem , da je brezveze , da posliljujem moža z mojim mnjenjem in o tem , da si sploh ne želim stikov, ko pa je tako navezan na mamico in kar ona naredi je vse super, zato pa ti predlagam, da popustiš in greš pred njo oz. pred vso družino z zamrznjenimi čustvi, jih pozdravi brez velikih nasmeškov, odgovarjaj kar je nujno, pripomni nekaj vsakodnevnega, se zahvali za to in ono in se poslovi

tako sem naredila jaz in ona točno ve koliko je ura

pa vseeno tisto stvar, ki me je prizadela neguje še naprej kot da me ni, zatorej tudi mene več ni …

pa še nekaj , nekdaj bosta morda imela otroke in kako jim boš potem razložila dejstavo, da nimaš stikov z očetovimi starši, tako se pa bodo od malega navadili na tak odnos in jim ne bo nič čudno

lp

Ej, dekleta, pa se vam spet oglašam. Enak post sem poslala še na forum starši – staršem, pa sem dobila tudi tam kar nekaj odgovorov.
Tam sem sicer že razjasnila celoten položaj in ga bom na hitro tudi vam.

Partnerja ne silim v nič, ničesar. Tudi njegovi družini ga nočem vzet, lepo im prav, da bi se imeli radi, ko bi le bilo tako (Bog usliši moje besede :)) Ampak oni nikdra niti niso bili družina. Mama in oče sta že nekja let ločena, čeprav še vedno pod isto streho – zadari otrok, hja 🙂
Tako ga še sama peljem tja in vedno se lahko vsede v avto in odpravi, spodbujam ga, da pokliče mamo, rada bi, da bi ieml lep odnos, toda jaz….mene tukaj ni.
Z njo (taščo) govorim tiste osnovne in uradne stavke in sem uradno prijazna, pride k nama, ekrat na teden, midva jo obiščeva na kmetiji za praznike, to je pa vse (za enkrat). Kakor sem razbrala, bi ona rada, da je vse, kakor je bilo pred prepirom 🙂
Da voda ni kri, res je, toda bolj ko dojemam ta svet, bolj vidim, da je velikokrat voda močnejša in da kri nič več ne pomeni. Starši ubijajo svoje otroke, jim delajo hudobije, otroci enako staršem, pa strici in kaj vem kakšni bratranci, kaj vse ne počnejo svojemu sorodstvu. Da ne govorim, da je največ umorov prav znotraj družin.
S partnerjem sva sklenila, da se je potrebno s taščo odkrito pogovoriti, če bo seveda hotela.

Lp

Toliko govna, kot ga ljudje požro v imenu družine (pa vendar je tvoja MAMA, …), ga težko sproti sproducirajo vse slovenske krave in bikci skupaj.
In predno dojameš, da nisi ti kriv, da so to tvoji starši, si zjeban do absoluta.

Ja, res. Od kdaj ljubezen potrebuje zlom in ponižanje človeka za dokaz, da obstaja?

Zadeva je zelo delikatna. Sinovi in matere so vedno na nek način posebej povezani in pri materi je običajno sin na prvem mestu, hči pa še le na drugem.

To kar tukaj meni ni všeč je taščino vmešavanje v vajino življenje in njeno tarnanje kako je doma. Skoz vaju vleče v svoje nerešene odnose, kajti ko si na začetku omenila, da je mož (tast) alkoholik je jasno, da gre za izrazito “bolane” odnose in ti toplo svetujem, da se izgobita družini kolikor moreta.

Samo vljudnostni pogovori in morda kakšen hiter obisk za pol ure in nič več. Drugače se ti lahko zgodi, da bo to zastrupilo tudi vaju.

V mojem primeru podobnih bolanih odnosih, sem izgubila jaz. Ostala sem sama s tremi predšolskimi otroci…. ker moj mož ni znal reči mami NE in ker se je moral vseskozi opredeljevati kako in kaj…. medtem ko je tašča lagala od prvega do zadnjega trenutka. Bolano res bolano….. dolgo so imeli z njo stike moji otroci (brez mene). Postopoma so jo tudi oni zapustili in nočejo imeti nobenih stikov več, pa čeprav jim nikoli nisem povedala kaj vse je naredila meni. Hvala bogu so, kot odrasle osebe reze naredili sami in jih pustim pri miru in prav nič jih ne silim, da bi se morali družiti, če čutijo da ne.

Zato pri tem, da spodbujaš moža, da naj vzdružuje stike, morda koplješ sebi jamo…. premisli…. vrača se v te bolane odnose nazaj in to lahko prinese lahko tudi zastrupitev vajinih.