Dilema glede psihiatričnega zdravljenja!
Skratka imam nekaj težav, ki izhajajo iz moje psihe kar me ves čas tolče nazaj in imam občutek, da se vrtim v istem krogu ves čas. Tako je bilo že ves čas samo sedaj je zadevo še poslabšal tale kovid in v moji glavi je nastal nek čuden zvarek. Ne vidim več smisla in vsak dan se bojim, da bom pač kar naenkrat obupal nad vsem.
Samo sedaj imam majhno dilemo. Večkrat sem razmišljal, da bi se šel zdravit s temi AD-ji ali AP-ji samo vedno me prešine tista misel, da bodo videli v meni nekoga, ki si želi, da ga filajo s temi tabletkami in mi bodo veselo predpisali vse možno.
Čudak, 08.11.2021 ob 19:20
Skratka imam nekaj težav, ki izhajajo iz moje psihe kar me ves čas tolče nazaj in imam občutek, da se vrtim v istem krogu ves čas. Tako je bilo že ves čas samo sedaj je zadevo še poslabšal tale kovid in v moji glavi je nastal nek čuden zvarek. Ne vidim več smisla in vsak dan se bojim, da bom pač kar naenkrat obupal nad vsem.
Samo sedaj imam majhno dilemo. Večkrat sem razmišljal, da bi se šel zdravit s temi AD-ji ali AP-ji samo vedno me prešine tista misel, da bodo videli v meni nekoga, ki si želi, da ga filajo s temi tabletkami in mi bodo veselo predpisali vse možno.
Poglej si mene, kako sem pa jst “pocajtana”, pa še od 15. leta naprej trenutno “zdravim” že v tretje.
———————————————–
Vsa leta (od 18. naprej) sem se obsedeno ukvarjala z življenji drugega folka in jih zalezovala. Pri 22. letih pa sem se znašla drugič v umobolnici, ker sem nekajkrat doma razbijala svoje stvari. Na psihiatriji, kjer so mi “diagnosticirali” še shizoidno osebnostno motnjo, sem ostala 6 tednov, ker pa moja tastara ni želela, da pridem domov, pa sem mogla iti prisilno v stanovanjsko skupnost, kjer sem ostala 4 mesece in sem komaj zdržala, ker bi me lahko “strokovne” delavke kar prisilno strpale s CSD-jem v socialno-varstveni zavod (Hrastovec, Dutovlje), če ne bi bila pridna, če ne bi upoštevala njihovih pravil, če ne bi jemala tablet, kaj šele če bi imela kakšne izpade. Mogoče bi me nekajkrat strpali na psihiatrijo, če bi se pa to ponavljalo, pa bi slej ko prej že kar dali vlogo za premestitev v socialnovarstveni zavod. Kot sem dojela, pa iz takih zavodov ne moreš prostovoljno izstopiti oz. tam ostanejo tudi doživljenjsko.
Zaradi antipsihotika (olanzapina) sem se v treh mesecih zredila za 10 do 12 kil ter spala po 16 ur dnevno, zato sem že v stanovanjski zadnje dva meseca na skrivaj stran metala tablete. Domov sem prišla pred tremi leti, ko sem takoj naslednji dan nehala jemati še druge tablete (antidepresive), od takrat naprej pa že tri leta živim v svojem svetu, sem totalno brez socialnega življenja, ne predstavljam si sebe niti komunicirati kaj šele delati z drugim folkom skupaj, pri svojih 26. letih nisem opravljala niti študentskega dela, zaključeno imam samo višjo šolo in nimam niti v sanjah niti izpita za avto kaj šele svojega prevoza ter me že 11 let ni bilo na dopustu in od tega v lajfu nisem bila niti še na Hrvaškem!!!
VSE LJUDI (vključno z mojo tastaro) DOJEMAM ZA SOVRAŽNIKE OZ. ZA GROŽNJO MENI, KER ME LAHKO KDORKOLI SPRAVI V ZAPOR. V svoji glavi se ukvarjam s tem, da bi mogla osebno nadlegovati drug folk in vdirati v bajte (kar vse po vrsti, bi hodila od ene bajte do druge) in se dobesedno vsilila v življenja drugega folka, ampak to kot pasivna opazovalka, da bi jih spremljala znotraj hiš ali zunaj hiš skozi okna in jim sledila!! Potem bi morala krasti po trgovinah in drugmu folku (jih napadati sredi ceste za dnar, telefone, kolesa)!! Motiti bi morala tujo posest in vsaj praskati s ključi če ne kar razbijati avtomobile in uničevati zelenjavo po vrtovih … Potem bi mogla iti v podjetja ovirati delovne procese, posegati v osebni prostor drugega folka, tako da bi se jih dobesedno dotikala in otipavala ter vdirati v njihovo zasebnost z nastavljanjem kamer in prisluškovalnih naprav v bajte in stanovanja, krasti in odpirati tujo pošto, neupravičeno slikovno snemati (slikati/snemati folk in jih objavljati brez dovoljenja), krasti identitete (ustvarjati profile/mejle pod imeni drugega folka oz. pod imeni podjetij in jim dobro ime uničevati) in avtorske pravice ter zlorabljati osebne podatke (javno objavljati brez dovoljenja) itd. itd.
+ DODAJAM ŠE OPUS VSEH MOJIH BLODENJ OZ. IZKRIVLJENEGA DOJEMANJA REALNOSTI:
________________________________
Pri kakšne 19. letih in četrt v 4. letniku srednje šole, sem kar naenkrat začela izkrivljeno dojemati realnost oz. sem se začela ukvarjati z blodnjami v svoji glavi, oz. saj nevem kaj je to, ker potem kasneje, ko sem pri 22. pristala v umobolnici (prvič sem se zdravila že pri 15. na pedopsihiatriji), nisem o tem niti pisnila.
In sicer sem se kar naenkrat začela počutiti kot duh oz. kot da ne obstajam, in to zato, ker se ne morem videti od zunaj. Začela sem se počutiti kot da ne obstajam, ker (tako sem si razlagala) z naravnostnim gledanjem ne morem videti ne svoje leve ne desne roke, ne zadnjega hrbtnega ne sprednjega trebušnega dela telesa, ne leve in desne noge, ne sprednjega in zadnjega dela vratu.
To kar govorim z usti, se mi je začela zdeti popolnoma druga zavest kot to kar gledam z očmi, ker z očmi ne morem govoriti, in usta so zame tko kot da so mrtva, ker znotraj ust ni oči, s katerimi bi lahko iz ust gledala, in tudi oči kot take so popolnoma svoja zavest, ker z njimi ne morem govoriti. Tako sem si začela predstavljati, da bi morala biti usta in oči skupen organ oz. bi morala biti znotraj ust tudi oči, da bi to postala skupna zavest, ker sedaj jst to dojemam kot da sta to ločeni zavesti.
In poleg tega zame zavest obstaja samo znotraj oči in ust in zame nikjer drugje po telesu ta zavest ne obstaja (niti na levem in desnem delu nosnice, na levem in desnem licu, na čelu, na vratu, na zgornjem in zadnjem delu glave itd.), tako da sem si začela predstavljati, da bi morala imeti po celem telesu nedoločeno število oči in ust oz. nedoločeno število obrazov ali glav, da bi tako moja zavest lahko obstajala po celem telesu.
POLEG TEGA pa sem se verjetno takrat verjetno istočasno s temi blodnjami kar naenkrat začela počutiti tudi utesnjeno in majhno v svojem telesu, začela sem se počutiti majhno proti vsem drevesom, proti vsem stavbam. Ljudi sem začela dojemati kot tako neskončno majhne lutke, ki so že na 20, 30 metrov razdalje tako neskončno majhni kot da sploh ne obstajajo oz. so tako neskončno majhni, da se lahko vidi samo še zadnji hrbtni in sprednji trebušni del telesa, leva in desna noga in mogoče leva in desna roka, glava, kaj šele oči ali pa usta, ki so temelj zavesti, pa se praktično ne morejo videti.
In potem sem to stopnjevala, da so že na 50 – 60 metrov razdalje ljudje tako neskončno majhni kot praktično sploh ne obstajajo oz. sploh več NE OBSTAJAJO. In zato sem si začela predstavljati, da bi morala s svojim telesom oz. da bi morali biti vsi ljudje visoke metre in metre, desetine in desetine metrov kot popolnoma celotne stavbe ali drevesa, in to samo zato, da bi se ljudi videlo tudi na desetine metrov razdalje oz. da na desetine metrov razdalje ne bi bili tako majhni, kot da sploh ne obstajajo. Oz. sem si začela prestavljati, da bi morali biti ljudje visoke kar cele stotine metrov ali pa celo cele tisoče metrov v višino kot popolnoma celotne gore, in to samo zato, da bi se nas videlo na cele stotine, tisoče ali pa celo na cele desettisoče metrov oz. desetine kilometrov razdalje.
Potem naprej sem si začela predstavljati, da bi s svojim telesom morala segati v višino vse do vesolja. POLEG TEGA pa sem si začela predstavljati še, da ne samo, da bi s svojim telesom mogla biti visoka cele tisoče metrov v višino, ampak bi morala hkrati s tem s svojim telesom obsegati tudi v širino in dolžino cele kvadratne in kvadratne metre širine in dolžine, cele desetine in stotine kvadratnih metrov širine in dolžine, cele tisoče in tisoče, … cele stotisoče in stotisoče kvadratnih metrov širine in dolžine, da bi torej s svojim telesom obsegala kar celo zemljo. In to samo zato, da bi s svojo zavestjo obstajala po celi zemlji!!
Poleg tega sem se začela gibati po gozdovih oziroma po naravnem okolju in to, ker tam ne obstaja nikakršna koli človeška logična zavest, kot si razlagam, oz. kjer ni ljudi, po kvadratnih metrih širine in dolžine, po desetinah in stotinah kvadratnih metrov širine in dolžine, po tisočih in tisočih kvadratnih metrov širine in dolžine okolja, kjer ne obstaja nikakršna koli človeška logična zavest, in tako sem začela hoditi v naravno okolje dobesedno futrati svoje blodnje.
In da sploh ne omenjam, da ljudje sploh ne bi smeli biti sposobni nikakršnega logičnega sklepanja, nikakršnega mišljenja, zavedanja ali samozavedanja, kaj šele razmišljanja ali komuniciranja, in da bi morali iti evolucijsko nazaj in živeti v naravno okolje tako kot opice in se ne bi smeli zavedati ne sebe in ničesar okoli sebe in nikoli več razmišljati in z nikomer več ne spregovoriti ene same črke!!!
Vsekakor ti bodo skušali predpisati čim več tablet. Za mojo shizotipsko motnjo sem pri prejšnji psihiatrinji dobivala 8 vrst tablet. Bila sem kot mesečnik. Praktično se ne spomnim, kaj sem počela 7 let življenja. Ko mi je zdravje začelo nagajati (zaradi tablet), sem vseskup vrgla stran, kar čez noč in zamenjala psihiatrinjo. Sedaj jemljem samo eno tableto zvečer, za katero sem sama ugotovila, da mi pomaga za spanje, nič drugega. Tako da moraš povedati, da ti vsega ne morejo vsilit, ne bodi tiho in ne čakaj, ker oni ti ne bodo pomagali. Poleg tega tablete ne zdravijo ničesar. Psihiatri še nikoli niso nikogar pozdravili. Zanašaj se nase, na svojo lastno voljo, duhovnost, miselnost, najdi dobrega psihologa za psihoterapijo in to je to.
kar enaa, 08.11.2021 ob 19:51
Vsekakor ti bodo skušali predpisati čim več tablet. Za mojo shizotipsko motnjo sem pri prejšnji psihiatrinji dobivala 8 vrst tablet. Bila sem kot mesečnik. Praktično se ne spomnim, kaj sem počela 7 let življenja. Ko mi je zdravje začelo nagajati (zaradi tablet), sem vseskup vrgla stran, kar čez noč in zamenjala psihiatrinjo. Sedaj jemljem samo eno tableto zvečer, za katero sem sama ugotovila, da mi pomaga za spanje, nič drugega. Tako da moraš povedati, da ti vsega ne morejo vsilit, ne bodi tiho in ne čakaj, ker oni ti ne bodo pomagali. Poleg tega tablete ne zdravijo ničesar. Psihiatri še nikoli niso nikogar pozdravili. Zanašaj se nase, na svojo lastno voljo, duhovnost, miselnost, najdi dobrega psihologa za psihoterapijo in to je to.
Katere tablete vse pa si jemala, če jih lahko ene par našteješ??
Čudak, 08.11.2021 ob 20:35
Tu se meni vedno ustavi. Ti prideš nekam, kjer veš da edino tabletke predpisujejo in rečeš, dajte še meni tabletke. Tu res ni nekega polovičarstva. Lahko greš samo na polno in sprejmeš tabletk kolikor ti jih pač predpišejo?!
Ja na psihiatriji morš vzet vse kar ti dajo.. Če na odprtmu oddelku zavrneš tablete te dajo na zaprti oddelek, če jih pa na zaprtmu zavrneš, te pa našopajo z injekcijam
Forum je zaprt za komentiranje.