Deska

Kakšno desko za rezanje mi priporočate, plastično ali leseno?

Stekleno. Slaba stran se mi zdi le to, da se noži hitreje obrabijo.

V leseni se ne nabirajo bakterije, na plasticni pa. Tako sem prebrala, se mi zdi v Delo in dom.

Znanka ima kamnito ploščo (marmor, al kaj, ne vem), šli kupit v Dolomite, Italija.Ma, čisti užitek, vam rečem, nič desk, nič prtov za testo,…vse kar direkt gor, tolčeš zrezke, delaš kar hočes, perfektn.
Sicer pa jaz navijam vedno za naravne material, bi rekla les (svojo občasno zdrgnem z limono)sicer pomivam kot običajno.
Morda eno posebej za surovo meso.

Hvala za vaše informacije. Bomo za začetek kupili leseno.

LP

Včasih sem imela lesene, zadnja leta pa plastične. Meni zelo odgovarjajo tiste, ki so precej prosojne, se mi zdi, da se lažje čistijo in tudi toliko ne obrabljajo kot bele. Imam pa jih seveda več, eno samo za meso.

To o bakterijah sem pred časom brala, pa ne verjamem, da se v leseni ne nabirajo.

LP

Deska naj bo lesena, najbolje bukova: trda je, pa dejansko veliko raziskav kaže, da se tam bakterije uničijo. Po moje je to zaradi tanina, katerega izloča les. Ali pa kaj drugega, v glavnem, Mati Narava ima vedno prav.

No, za steklene še nisem slišal, vsekakor pa ideja ni slaba. Verjetno pa mora biti to kakšno posebno steklo, da je dovolj odporno na razenje in na morebitne udarce.

Obilo uspeha!

Pozdrav! Svetujem ti lesene deske; jaz imam eno posebej samo za meso, potem eno za rezanje potic, kruha, posebej za zelenjavo pa še tisto ta malo za sekljanje čebule in česna. Pomijem z detergentom in vročo vodo, na koncu vedno splaknem z mrzlo vodo, kar nevtralizira vonjave.
Občasno jih pa še z limono zdrgnem.
Meni se zdijo lesene deske še najbolj primerne. Je pa vse seveda stvar navade.
LP

Meni so pa bolj všeč plastične, ker jih lahko potem pomivaš v pomivalnem
stroju, kar lesenih ne šmeš ker se razletijo oz. popusti lepilo.

lp

Tudi jaz prisegam na plastične in zdaj tudi na eno stekleno, ki sem si jo kupila. Se mi zdi, da je vzdrževanje lažje. Daš v pomivalni stroj in je čista, pa še razkužena. Morajo pa biti te deske iz tiste trše plastike, kot je že omenila Jana11. Seveda pa imam več desk in vsaka služi svojemu namenu. Kajti kljub pomivanju v pomivalnem stroju, se meni zdi, da ostane nekaj vonja. Da bi rezal potico na deski, na kateri si prej rezal čebulo, res ne gre.

lp

Navijam za leseno. Prejšnja plastična se mi je zdela vsak dan bolj “anpetitlih”, no gotovo jih je treba občasno zamenjati z novimi.

Sedaj mi je mož (amaterski mizar) kar doma menda iz bukve naredil tisto veliko, debelo, težko, ki se nikamor ne premika in ne drsi. In sem zadovoljna, v glavnem na njej sekljam zelenjavo in zelišča.

Enkrat sem nekje brala, da se les menda sam obnavlja ali tako nekako, da je res poskrbljeno za bakterije. !!?? Koliko je to res, bi tudi mene zanimalo. Čistim jo z vročo vodo, pomivalni stroj odpade. Brala sem, da so včasih stare gospodinje malo razkužile z varekino ali nečim takšnim? Mož pravi, da ko bom hotela, jo bo kakšen mm kar posnel, saj je dovolj debela. Jaz imam pa v spominu tiste stare lesene ornk deske, ki so bile v sredi že kar malo znucane…
LP Mimi

Les je zakon!……mogoče se mi pozna, da sem obkrožena s samimi gozdovi :))))

LP

hm…v gostilnah pa baje ne smejo imet lesenih, prav zaradi bakterij….
barč

Lesena, lesena, in to bukova. Pa iz enega kosa (kakšno lepljenje neki). Pa ne pretiravajte s čistili – po sadju, zelenjavi, kruhu, potici in podobno, je dovolj tekoča voda in roka (ne pa kakšna smrdljiva cunja), pa fino zbrisat in posušit. Po mesu, jajcih, ribah in podobnem pa le uporabite čistilo za posodo (zaradi masti, ne pa kot “razkužilo”. Razkužil se bo že les sam. Mi v več kot dvajsetih letih uporabe ene in iste deske nismo imeli nikakršnih problemov. Tudi nobenega vonja ni – po čebuli izgine v nekaj minutah (ko je seveda zbrisana do suhega).

Obilo uspeha!

MimiN, na kaksen nacin pa je tvoj moz odrezal desko – zanima me namrec, kako lezijo lesna vlakna v dili, da se ne razkolje, poci ali skrivi (jaz sem imela z lesenimi krozniki dosedaj slabe izkusnje, ker so se razklali, imam pa eno iz Ikee, s katero je drug problem – cim se napije vlage, se krivi).

Ce ti ni prevec v nadlego, bi ti bila hvalezna, ce ga vprasas!:))

pozdravcek,

proxima

Prisegam na lesene pripomočke. Na tržnici v Lj. in tudi drugod je opaziti “zdomarje” – Ribn´čane, ki prodajajo suho robo. Prisegam na lesene deske, krožnike, kuhalnice, peharje, in predvsem na lončeno posodo za shranjevanje čebule in česna.

No, evo, še en naš človek!

Obilo uspeha!

Proxima, mož je malo goljufal, namreč ni bukova iz enega kosa. Od ne-vem-že-česa mu je ostal manjši kos, ki ga je enkrat kupil v lesni trgovini kot en večji pravokotnik, meter krat dva ali nekaj takega. Vseeno je amaterski mizar:-)) Debelo je kakšne 4 cm, res ornk za prijet, je pa lepljeno iz koščkov, tako da se ne krivi in ne cepi. Odrezal je velikost ene poštene deske, na pamet 30×40 cm. Na eni strani je okoli in okoli vrezal utor, tako da se recimo sok od paradižnika ne cedi po mizi, na drugi strani je gladka. Zagotovil mi je, da ne bo razpadlo, da bo zdržalo vse moje umetnije, da se ne bodo pojavile špranje na stikih, da se ne bo ukrivila in da bo sploh vse ok. Zaenkrat drži, pomivam bolj ali manj samo z vodo, kakšne drobtine ali listke peteršilja tudi samo otresem:-))
LP Mimi

Mimi, hvala za izcrpno razlago – lepljene plate se najbrz res boljse obnesejo.

Bo treba res kar v Hobi po kaksen posten kos hrasta – sicer je tezek kot svinec, bogvaruj, da ne pade na noge, ampak zdrzi pa tudi sto let:))

Se enkrat hvala, pa moza dobro pokrivaj, da se ti ne prehladi:)))) (ne zamerit, tko imamo pri nas navado rec, kadar mislimo, da je treba na koga pazit oziroma ga pocrkljat:)))

pozdravcek,

proxima

Proxima, ni problema, ravno danes menjavam letne odeje za zimske :-)))
LP Mimi