depresija-pomagajte
Sploh ne vem kje naj začnem. Ja od začetka.
Stara sem 25 let in s fantom sva se odločila imeti otroka. Sedaj sem v 30 tednu nosečnosti.Vse lepo in prav, ampak mene čedalje bolj napada “predporodna ” depresija.
Že dva dni jokam.Če me vprašate zakaj, nimam pojma.Ampak jaz jokam.
Prvi razlog je ta, da sem preden sem zanosila bila zelo suha. Sedaj pa imam celih 13 kg več, pa še majhne rasti sem povrhu vsega.Torej si me lahko predstavljate (mali tank).Štorasta sem in okorna, niti nogavic si ne morem več normalno obuti, kaj šele, da bi si zavezala čevje. Nonstop sem zaspana, spala bi 26 ur na dan. Od mene ni nobene efektive. Celi dan sem doma in ne naredim popolnoma nič. Skuham kosilo, to je pa tudi vse. Nobenega življenja ni v meni. Sicer se zelo veselim najinega sončka in če bi se dalo bi šla že včeraj rodit, samo da bi bilo vseh teh psihičnih muk konec.
Lahko si me predstavljate, vsa sem v modricah – zakaj? Ker sem tak štor, da ko grem čez vrata, se obvezno zaletim v banger.Obup. Po vrhu vsega, mi pa še seksat ne paše. S fantom nisva seksala najbrž že dva meseca, ker pač jaz ne morem oz. bolje rečeno se mi ne da. In potem po vseh teh mojih mukah veselo jokam.
Po glavi mi roji, da si bo pač poiskal drugo (če si je že ni) za popestritev.Seveda, ker je baba cel dan doma in je dobesedno gnoj, pa še seksat mu ne da.
Ampak jaz ne morem, res ne morem.Že če samo pomislim, da bi blo fajn če bi, me mine. V postelji rabim 2 minute, da se okol obrnem, kaj šele da bi po njem skakala.
Prosim povejte mi, kaj naj storim. Jaz res ne morem več tako naprej. Zavedam se, da bom vse uničila z mojimi izpadi, ampak ne znam si pomagat.
Potrebujem kako dobro tolažilno besedo, saj nočem, da bi me zdaj pomilovali ampak mogla sem se spovedat.
Hvala, ker ste me poslušali oz. brali.
Draga sonči 1!
Sama imam dva otroka in obakrat sem šla skozi to. Tudi jst sem bila zelo suha, do šestega meseca se mi sploh ni videlo potem pa sem bila kar čez noč prava bunka, enako široka in dolga. Vstati z postelje mi je moral pomagati mož ker sama nisem mogla. Čevlje sem zamenjala za natikače, nosila sem moževe majice(je malce bolj obilen) ker mojega mi itak ni bilo nič prav. NIsem mogla pospraviti, pomiti tal, kuhala sicer sem ampak same sladkarije. Vseskozi sem bila sitna nič mi ni pasalo in čče je kdo samo krivo stopil sem se drla kot nora. Včasihj bi petkrat na dan seksala potem tri mesece nič. Draga sonči to je popolnoma normalno!!!! Tvoje telo je polno hormonov, poleg tega se tvoje telo počasi pripravlja na porod. Tvoji hormoni sedaj divjajo štiristo na uro. Čakajo te še obdobja ko boš tako čistila hotela imeti vse sterilno, itd. to je čisto normalno. Verjemi da tvoj partner bolj razume kot si misliš. Pa veš veliko moških je proti koncu nosečnosti strah seksat ker mislijo da lahko otroka poškodujejo. Nič se ne sekiraj ker smo takšne vse. Teh osem tednov se sprosti naredi si kakšno kopel, pojdi na sprehod ali delaj kaj kar te sprošča. Ko bpoš rodila boš pogrešala ta čas. Verjemi dvakrat sem dala to skoz.
S tabo ni nič narobe samo tvoje telo skrbi za to da te pripravi na porod. Saj narava želi da zadnje tedne pred porodom otroka občutimo kot breme da ločitev ni prehuda. Kar pomiri se povej svoja čustva partnerju, boš videla da ti bo lažje pa še videla boš da te razume in da so tvoji strahovi odveč.
Naj ti še povem da sem pred prvo nosečnostjo tehtala 51 kg, en teden pred porodom pa 84 kg. Pa čeprav sem 170 cm velika sem bila okrog in okrog enaka. KOt žoga. trebuh pa sem imela tako velik (otrok je bil velik 56cm in tehtal 4550g) da me je mož zajebaval da bomo morali vrata širiti. V avto pa sem itak težko zlezla. Nisi edina zato se pomiri vse gremo skozi to!
Boš videla čez čas pa se boš temu smejala. Kot je meni sedaj smešno ko gledam fotografije.
vso srečo in lahek porod ti želim
lp nija
Eno stvar bi ti rad položil na srce. Sam sem oče treh otrok, tako da vem kaj pomeni če imaš nosečo ženo oz. če imaš doma “zaparkiran” tank:))
Tisto kar bi ti rad povedal je pa tole. Sedaj si najlepša ženska in to zato ker pod svojim srcem nosiš tisto kar je najlepše na tem svetu. In to (tudi če odmislimo vse finte matere narave-izrazitejša barva ustnic, svilena polt, lesketajoči se lasje,…) te dela najlepšo. Če ima tvoj mož vse pospravljeno v glavi se bo tega zavedal, te bodril in ti stal ob strani.
Praviš da od tebe ni nobene efektive. Jasno ti mora biti da se boš morala (in vsi okoli tebe) prilagoditi novemu stanju. Tako pač je.
S sexom je bilo vsako nosečnost drugače, vsaj pri meni. In ko ženi ni bilo, sem jo samo nežno pobožal (čeprav so se mi cedile sline) in jo poljubil na trebuh, nežno pobožal po trebuhu, ter malemu zaželel lahko noč (čeprav je takrat-ponoči začel rogoviliti).
Nasploh lahko rečem da sva manj sexala, samo oba sva vedela zakaj tako. In ker imam ženo rad in ker sem že takrat imel otroka rad mi ni bilo težko malo potrpeti. In tako sva občasno že našla kak trenutek za “muckanje”.
Predvsem ne obupuj, ne zaničuj se, ne obremenjuj se s kilogrami, z depresijo. To pač v večji ali manjši meri spada zraven.
Lahko si vesela in srečna, ker boš kmalu postala mami in ko bo tako boš verjetno hitro pozabila vse tegobe.
Zelo pomaga odkrit in miren pogovor.
Boš videla, saj bo vse lepo in prav in ko boste postali družina se boš tem težavam verjetno samo še nasmehnila.
Sonči, si morda pomislila, da je “proizvajanje” otroka zelo efektiven in fizično naporen posel, ki je preokupiral celo tvoje telo? Da v bistvu fizikališ 24 ur na dan ? Da tvoje srce poganja litrco krvi več? Da tvoje ledvičke vsak dan prečrpajo celo plodovnico itd itd itd….
Če si zdaj ne boš privoščila “lenobe”, kdaj si jo boš še lahko? Če te zdaj ne pedenajo, kdaj te pa bodo? Boš že vse nadoknadila, ne boj se.
Praviš, da res ne moreš več tako naprej, he he he. Ja kolk dolgo pa misliš, da bo še trajalo? Še deset tednov. Izkoristi jih in se valjaj in svaljkaj, kolikor ti srce poželi.
Sama sem visoka 155, pred zanositvijo sem imela 45 kg, dva dni pred porodom pa 68. Si lahko predstavljaš??? :-))))) Pa sem kljub temu do konca nosečnosti hodila v službo, doma sem imela že dva otroka (pri vsakemu sem se toliko zredila), še vedno sem podpirala 3 (beri 4) vogale v našem domu… Pa sem se počutila najlepša ženska na svetu, ker sem nosila mojega sončka v trebuhu in se mi je ta sreča poznala tudi na obrazu. Vse nosečnice so lepe in večina jim zavida, ker so v tem stanju. Tank si zaradi svojih črnih misli, veseli se otroka in veseli se sebe, ker ti je dano postati mama. Boš videla (vsaj pri meni je delovalo) – po porodu boš tako zaposlena, da se bodo kg izgubili ne da bi vedela kdaj. Uživaj te nenadomestljive trenutke in se ne obremenjuj. Jaz sem se vedno šalila, da lahko samo v nosečnosti dobesedno žrem, ne da bi me kdo gledal postrani. Veliko veselja ti želim – zdaj in potem, s tvojim otročičkom.
ne sekiraj se. Jaz bila non-stop zunajin se nisem preveč obremenjevala niti z kg (zredila sem se za 30 kg- iz 55 na 85, pa po pravici povedano se nisem nažirala- baje hormoni). Tudi mi je bilo hudo, ampak sem že pred zanositvijo vedela v kaj se spušćčam in na to moraš biti pripravljen (ne ravno na dodatnih 30kg).
Imela sem tudi poporodno depresijo,…
Glej s te strani- BO MIMO_ SIGURNO!!!!!!
Sem pet mesecev po porodu, imam še 6kg preveč(in spet ne jem kaj več in ne kaj manj) tahujše stvari so mimo. Tudi mali že spi celo noč,….. POSTALO JE KONČNO SUPER,
lp
No pa se spet javljam. Tokrat bolj pomirjena in boljše volje.
Včeraj sva se vse pogovorila in razčistila nekatere stvari (seksala še vedno nisva) – ampak to zdaj sploh ni pomembno. Zelo sem vam hvaležna za vse besede, ki ste mi jih namenili in moram priznati, da mi je pomagalo, da sem se “skašljala” in priznala, kaj mi leži na duši.
Vem pa, da se tega ne da odpraviti čez noč in moram sama še veliko postoriti v tej smeri, ampak glavno je, da sem boljše volje.
Še enkrat vam iskrena hvala.
Forum je zaprt za komentiranje.