Delo na sebi
Ampak, če se zaradi strahu držiš nekih moralnih pravil in norm, potem to ni tvoja zavestna odločitev.
Zavestno pomeni, da živiš tako zato, ker takšen si in ne zato, da boš enkrat poplačan. Menda. :)[/quote]
To je finta “za vsak slučaj bom pridna, če mogoče vseeno bog obstaja”… :-)[/quote]
To je Pascalova stava…
To je finta “za vsak slučaj bom pridna, če mogoče vseeno bog obstaja”… :-)[/quote]
To je Pascalova stava…[/quote]
Točno tako. Samo da večinoma ljudje uberejo lažjo pot….in prevedejo zadeve v
“če bom izvajal določene ceremonije, si zagotovim nebesa”….
Zelo malo ljudi dejansko spremeni sebe v ta namen….večini se zdi dovolj, da nesejo v
cerkev posebno pisano butarco, k žegnanju polno košaro, dosledno izvajajo zakramente
in težijo vsej žlahti, naj dela isto, glasno žebrajo in izvajajo predpisane gibe….in to je
dovolj.
Katerikoli religiji na svetu odvzemi ceremonije in običaje ….in bo prenehala obstajati….
Robi ne podcenjuj moč molitve in ljudi, ki obiskujejo cerkev, strinjam se , da življenje ni priprava na smrt, drži pa tudi, da obstaja življenje po smrti, tako kot Bog..[/quote]
Želel sem opozoriti na dvoličnost, saj bi svet moral zgledati kot raj, če upoštevam koliko je vernikov in vere v boga.
In se zato naj človek malo bolj ukvarja in svojo pozornost posveti sedanjemu življenju in manj temu, kaj bi naj bilo (če sploh kaj bo) po smrti.
To življenje in ta trenutek je vse, kar imamo. Drugo je le iluzija.
Ni igra. Je moja zavestna odločitev, da ne bom ubijala, kradla in podobno. Imam moralne in etične vrednote. Tega ne počnem zaradi drugih. Je pa hrati dobra popotnica, za kamorkoli že:). V dobrih stvareh ne more biti nič slabega.[/quote]
Ampak, če se zaradi strahu držiš nekih moralnih pravil in norm, potem to ni tvoja zavestna odločitev.
Zavestno pomeni, da živiš tako zato, ker takšen si in ne zato, da boš enkrat poplačan. Menda. :)[/quote]
Nisi dobro prebral. Svojih vrednot nisem izoblikovala zaradi drugih. Pravim le, da če se mi kdaj poklopi po smrti, potem je tudi ok.
Zadnji dve si moram pogledat. Izboljšanje sebe. Kaj je boljše, da garaš na: biti boljši, ali enostavno si boljši brez dodatnih točk za trud. Oziroma kaj je bolj cenjeno. Če je trud, potem je vseeno, ali ti sploh uspe biti boljši.
wd, nehaj ušli bodo.
Razlaga za enega, primerna za, citiram; z triletno šolo, na konkretnem primeru.
Recimo, da ta s triletno šolo visi noč in dan na netu, vsekakor mnogo preveč časa zapravlja za neko početje, kot je vidno iz njegovih zapisov, recimo na Monu, zato trpi njegovo osebno življenje, njegov razvoj, delo, šola, izobrazba, ipd. Morda se tega celo zaveda, ne zaveda pa se, da je to morda že čisto prava, nekemična odvisnost, ki je kot vsaka odvisnost, zanj nadvse škodljiva in bi jo bilo potrebno odpraviti, kar je možno narediti z delom na sebi. Na tem konkretnem primeru bi zato delo na sebi pomenilo naslednje:
– človek sam pri sebi ugotovi, da je odvisnik, v tem primeru, odvisnik od neta, od virtuale. To ugotovi na preprost način; za 14 dni do enega meseca izklopi računalnik in če zdrži 14 dni, ne da bi vklopil računalnik in pogledal na tale portal, potem ni odvisnik. Če ga začne že po kratkem času mučiti odtegnitveni sindrom, je odvisnik. V tem drugem primeru si dela škodo, saj svoje življenje zapravlja za prazne stvari, za virtualno komunikacijo z neznanci, pri čemer mu čudovita leta živkljenja tečejo v prazno med buljenjem v ekran, pri čemer si kvari tudi vid, ipd.;
– ko človek sam pri sebi (ne, da bi mu to povedali drugi, ker v tem primeru bo morda rekel, da to sploh ni res) ugotovi, da je odvisnik od neta, se sam od sebe zamisli nad sabo in se vpraša, kaj je vzrok, da z visenjem na netu zapravlja svoj čas, merljiv v letih, zakaj so mu ljubši virtualni stiki, kot pa relani stiki in realno življenje in zakaj ne počne kakšne bolj koristne zadeve zase, za svojo izobrazbo, za svoje zdravje, za bližnje, za družbo, ipd., saj, če ni vsakodnevno in lahko tudi vsakonočno večurno bedenje pred ekranom morda njegov poklic ali honorarno delo, je z njim vsekakor nekaj hudo narobe, to je, je čisto pravi nekemični odvisnik;
– ko tak človek sam pri sebi najde vzrok svojega prekomernega visenja na netu, se lahko globoko zamisli nad vzrokom in ugotovi ali lahko odpravi ta vzrok in najde rešitev, kako naj to stori in to je zanj že polovični uspeh, saj si je nekaj končno priznal in ugotovil vzrok početja in tudi našel način, kako odpraviti odvisnost, slabo navado, vzorec…;
– ko ve, kako se bo lotil odpravljanja vzroka, v tem primeru, vzroka nekemične odvisnosti, se loti odpravljanja vzroka in s tem odpravljanja škodljive odvisnosti, (navad, razvad ali tudi drugih privzetih, privzgojenih, pridobljenih negativnih in škodljivih vzorcev…) in to vsakič, ko ga popade, da bi spet podlegel v tem primeru odvisnosti, pri čemer gleda na svoje početje v trenutkih skušnjave trezno, široko in od daleč, preko vsega povedanega, zato mu je jasno, da je potrebno biti odločen, vztrajen, imeti trdno voljo, da se vzrok in odvisnost odpravi in da mora pojav odvisnosti vsakič prepoznati in ko se pojavi, se mora zavestno boriti proti njej vse do tedaj, ko bo postala del zgodovine in se bo njegov pogled na to zadevo povsem in dejansko spremenil in bo končno spet – svoboden. Namreč, zapasti v odvisnost, podleči slabemu vzorcu, ipd, ne zahteva nič truda, obratno pa, odpravljanje tega zahteva napor in vztrajnost, ki spremeni povezave v možganih, ki so se vzpostavile v njih zaradi. npr. odvisnosti od virtuale;
– ko se bo njegov pogled na to zadevo spremenil, ko bo okrepil svojo voljo, ko bo zlahka ravnal v zavedanju tako, kot mu koristi in ne tako, kot ga v odvisnost sili vzrok (razvada, vzorec…), mu bo naenkrat ostalo več časa za vse, pred čemer se sedaj zatekal v virtualo, torej, spremenil bo eno od svojih slabih navad, en slab vzorec ravnanja, kar pomeni, spremenil bo sebe malenkost na bolje;
– ko bo odpravil en slab vorec, navado, razvado…, mu bo to dalo poguma, da odkrije in spremeni morda še kakšno, ki jo bo ugotovil v sebi z življenjem v zavedanju vsakega trenutke in opazovanjem samega sebe, ter z nepristranskim pogledom nase, na svoje reakcije, razmišljanja, dejanja… v različnih situacijah. Pomeni, začel bo brskati po svoji notranjosti, začel se bo spoznavati, se sprejemati, se spreminjati in odpravljati vse, kar se mu ne zdi v redu in kar opazi predvsem na drugih, to je namreč tisto, kar ga moti na njemu samemu in kar mora spremeniti na sebi in začel bo krepiti in razvijati pri sebi vse, kar občuduje na drugih in o čemer seveda sanja tudi sam, to so namreč njegovi speči in nerazviti potenciali, ki jih zanemarja morda zaradi, npr. odvisnosti od tega portala;
– vse povedano pomeni, človek z delom na sebi preoblikuje samega sebe v boljšega človeka, se spoznava, se sprejema, se osvobaja slabih vzorcev, navad, razvad, okrepi svojo voljo, odločnost, samozavest, prične živeti, delovati, razmišljati, reagirati…, ipd., v zavedanju in ne kot do tedaj pod vplivom slabih vzorcev, navad, razvad, predsodkov, ipd., čemur vsemu lahko rečemo tudi samovzgoja, s tem pa napreduje v vseh ozirih, kar mu v končni fazi lahko samo koristi, saj, če bo razumel in znal spremeniti sebe na bolje, bo bolje razumel tudi ravnanja drugih, zato bo odziv okolice na delo na njegovo samovzgojo samo pozitiven. Upam, da je razlaga mojega videnja dela na sebi podana razumljivo za vse s triletno šolo, saj izobrazba za delo na sebi sploh ni ovira.
Lep pozdrav
P.s.: Mimogrede, piše se s triletno šolo.
Razlaga za enega, primerna za, citiram; z triletno šolo, na konkretnem primeru.
Recimo, da ta s triletno šolo visi noč in dan na netu, vsekakor mnogo preveč časa zapravlja za neko početje, kot je vidno iz njegovih zapisov, recimo na Monu, zato trpi njegovo osebno življenje, njegov razvoj, delo, šola, izobrazba, ipd. Morda se tega celo zaveda, ne zaveda pa se, da je to morda že čisto prava, nekemična odvisnost, ki je kot vsaka odvisnost, zanj nadvse škodljiva in bi jo bilo potrebno odpraviti, kar je možno narediti z delom na sebi. Na tem konkretnem primeru bi zato delo na sebi pomenilo naslednje:
– človek sam pri sebi ugotovi, da je odvisnik, v tem primeru, odvisnik od neta, od virtuale. To ugotovi na preprost način; za 14 dni do enega meseca izklopi računalnik in če zdrži 14 dni, ne da bi vklopil računalnik in pogledal na tale portal, potem ni odvisnik. Če ga začne že po kratkem času mučiti odtegnitveni sindrom, je odvisnik. V tem drugem primeru si dela škodo, saj svoje življenje zapravlja za prazne stvari, za virtualno komunikacijo z neznanci, pri čemer mu čudovita leta živkljenja tečejo v prazno med buljenjem v ekran, pri čemer si kvari tudi vid, ipd.;
– ko človek sam pri sebi (ne, da bi mu to povedali drugi, ker v tem primeru bo morda rekel, da to sploh ni res) ugotovi, da je odvisnik od neta, se sam od sebe zamisli nad sabo in se vpraša, kaj je vzrok, da z visenjem na netu zapravlja svoj čas, merljiv v letih, zakaj so mu ljubši virtualni stiki, kot pa relani stiki in realno življenje in zakaj ne počne kakšne bolj koristne zadeve zase, za svojo izobrazbo, za svoje zdravje, za bližnje, za družbo, ipd., saj, če ni vsakodnevno in lahko tudi vsakonočno večurno bedenje pred ekranom morda njegov poklic ali honorarno delo, je z njim vsekakor nekaj hudo narobe, to je, je čisto pravi nekemični odvisnik;
– ko tak človek sam pri sebi najde vzrok svojega prekomernega visenja na netu, se lahko globoko zamisli nad vzrokom in ugotovi ali lahko odpravi ta vzrok in najde rešitev, kako naj to stori in to je zanj že polovični uspeh, saj si je nekaj končno priznal in ugotovil vzrok početja in tudi našel način, kako odpraviti odvisnost, slabo navado, vzorec…;
– ko ve, kako se bo lotil odpravljanja vzroka, v tem primeru, vzroka nekemične odvisnosti, se loti odpravljanja vzroka in s tem odpravljanja škodljive odvisnosti, (navad, razvad ali tudi drugih privzetih, privzgojenih, pridobljenih negativnih in škodljivih vzorcev…) in to vsakič, ko ga popade, da bi spet podlegel v tem primeru odvisnosti, pri čemer gleda na svoje početje v trenutkih skušnjave trezno, široko in od daleč, preko vsega povedanega, zato mu je jasno, da je potrebno biti odločen, vztrajen, imeti trdno voljo, da se vzrok in odvisnost odpravi in da mora pojav odvisnosti vsakič prepoznati in ko se pojavi, se mora zavestno boriti proti njej vse do tedaj, ko bo postala del zgodovine in se bo njegov pogled na to zadevo povsem in dejansko spremenil in bo končno spet – svoboden. Namreč, zapasti v odvisnost, podleči slabemu vzorcu, ipd, ne zahteva nič truda, obratno pa, odpravljanje tega zahteva napor in vztrajnost, ki spremeni povezave v možganih, ki so se vzpostavile v njih zaradi. npr. odvisnosti od virtuale;
– ko se bo njegov pogled na to zadevo spremenil, ko bo okrepil svojo voljo, ko bo zlahka ravnal v zavedanju tako, kot mu koristi in ne tako, kot ga v odvisnost sili vzrok (razvada, vzorec…), mu bo naenkrat ostalo več časa za vse, pred čemer se sedaj zatekal v virtualo, torej, spremenil bo eno od svojih slabih navad, en slab vzorec ravnanja, kar pomeni, spremenil bo sebe malenkost na bolje;
– ko bo odpravil en slab vorec, navado, razvado…, mu bo to dalo poguma, da odkrije in spremeni morda še kakšno, ki jo bo ugotovil v sebi z življenjem v zavedanju vsakega trenutke in opazovanjem samega sebe, ter z nepristranskim pogledom nase, na svoje reakcije, razmišljanja, dejanja… v različnih situacijah. Pomeni, začel bo brskati po svoji notranjosti, začel se bo spoznavati, se sprejemati, se spreminjati in odpravljati vse, kar se mu ne zdi v redu in kar opazi predvsem na drugih, to je namreč tisto, kar ga moti na njemu samemu in kar mora spremeniti na sebi in začel bo krepiti in razvijati pri sebi vse, kar občuduje na drugih in o čemer seveda sanja tudi sam, to so namreč njegovi speči in nerazviti potenciali, ki jih zanemarja morda zaradi, npr. odvisnosti od tega portala;
– vse povedano pomeni, človek z delom na sebi preoblikuje samega sebe v boljšega človeka, se spoznava, se sprejema, se osvobaja slabih vzorcev, navad, razvad, okrepi svojo voljo, odločnost, samozavest, prične živeti, delovati, razmišljati, reagirati…, ipd., v zavedanju in ne kot do tedaj pod vplivom slabih vzorcev, navad, razvad, predsodkov, ipd., čemur vsemu lahko rečemo tudi samovzgoja, s tem pa napreduje v vseh ozirih, kar mu v končni fazi lahko samo koristi, saj, če bo razumel in znal spremeniti sebe na bolje, bo bolje razumel tudi ravnanja drugih, zato bo odziv okolice na delo na njegovo samovzgojo samo pozitiven. Upam, da je razlaga mojega videnja dela na sebi podana razumljivo za vse s triletno šolo, saj izobrazba za delo na sebi sploh ni ovira.
Lep pozdrav
P.s.: Mimogrede, piše se s triletno šolo.[/quote]
To se da vse povedat v enem stavku. Mal daljšem.
Razlaga za enega, primerna za, citiram; z triletno šolo, na konkretnem primeru.
Recimo, da ta s triletno šolo visi noč in dan na netu, vsekakor mnogo preveč časa zapravlja za neko početje, kot je vidno iz njegovih zapisov, recimo na Monu, zato trpi njegovo osebno življenje, njegov razvoj, delo, šola, izobrazba, ipd. Morda se tega celo zaveda, ne zaveda pa se, da je to morda že čisto prava, nekemična odvisnost, ki je kot vsaka odvisnost, zanj nadvse škodljiva in bi jo bilo potrebno odpraviti, kar je možno narediti z delom na sebi. Na tem konkretnem primeru bi zato delo na sebi pomenilo naslednje:
– človek sam pri sebi ugotovi, da je odvisnik, v tem primeru, odvisnik od neta, od virtuale. To ugotovi na preprost način; za 14 dni do enega meseca izklopi računalnik in če zdrži 14 dni, ne da bi vklopil računalnik in pogledal na tale portal, potem ni odvisnik. Če ga začne že po kratkem času mučiti odtegnitveni sindrom, je odvisnik. V tem drugem primeru si dela škodo, saj svoje življenje zapravlja za prazne stvari, za virtualno komunikacijo z neznanci, pri čemer mu čudovita leta živkljenja tečejo v prazno med buljenjem v ekran, pri čemer si kvari tudi vid, ipd.;
– ko človek sam pri sebi (ne, da bi mu to povedali drugi, ker v tem primeru bo morda rekel, da to sploh ni res) ugotovi, da je odvisnik od neta, se sam od sebe zamisli nad sabo in se vpraša, kaj je vzrok, da z visenjem na netu zapravlja svoj čas, merljiv v letih, zakaj so mu ljubši virtualni stiki, kot pa relani stiki in realno življenje in zakaj ne počne kakšne bolj koristne zadeve zase, za svojo izobrazbo, za svoje zdravje, za bližnje, za družbo, ipd., saj, če ni vsakodnevno in lahko tudi vsakonočno večurno bedenje pred ekranom morda njegov poklic ali honorarno delo, je z njim vsekakor nekaj hudo narobe, to je, je čisto pravi nekemični odvisnik;
– ko tak človek sam pri sebi najde vzrok svojega prekomernega visenja na netu, se lahko globoko zamisli nad vzrokom in ugotovi ali lahko odpravi ta vzrok in najde rešitev, kako naj to stori in to je zanj že polovični uspeh, saj si je nekaj končno priznal in ugotovil vzrok početja in tudi našel način, kako odpraviti odvisnost, slabo navado, vzorec…;
– ko ve, kako se bo lotil odpravljanja vzroka, v tem primeru, vzroka nekemične odvisnosti, se loti odpravljanja vzroka in s tem odpravljanja škodljive odvisnosti, (navad, razvad ali tudi drugih privzetih, privzgojenih, pridobljenih negativnih in škodljivih vzorcev…) in to vsakič, ko ga popade, da bi spet podlegel v tem primeru odvisnosti, pri čemer gleda na svoje početje v trenutkih skušnjave trezno, široko in od daleč, preko vsega povedanega, zato mu je jasno, da je potrebno biti odločen, vztrajen, imeti trdno voljo, da se vzrok in odvisnost odpravi in da mora pojav odvisnosti vsakič prepoznati in ko se pojavi, se mora zavestno boriti proti njej vse do tedaj, ko bo postala del zgodovine in se bo njegov pogled na to zadevo povsem in dejansko spremenil in bo končno spet – svoboden. Namreč, zapasti v odvisnost, podleči slabemu vzorcu, ipd, ne zahteva nič truda, obratno pa, odpravljanje tega zahteva napor in vztrajnost, ki spremeni povezave v možganih, ki so se vzpostavile v njih zaradi. npr. odvisnosti od virtuale;
– ko se bo njegov pogled na to zadevo spremenil, ko bo okrepil svojo voljo, ko bo zlahka ravnal v zavedanju tako, kot mu koristi in ne tako, kot ga v odvisnost sili vzrok (razvada, vzorec…), mu bo naenkrat ostalo več časa za vse, pred čemer se sedaj zatekal v virtualo, torej, spremenil bo eno od svojih slabih navad, en slab vzorec ravnanja, kar pomeni, spremenil bo sebe malenkost na bolje;
– ko bo odpravil en slab vorec, navado, razvado…, mu bo to dalo poguma, da odkrije in spremeni morda še kakšno, ki jo bo ugotovil v sebi z življenjem v zavedanju vsakega trenutke in opazovanjem samega sebe, ter z nepristranskim pogledom nase, na svoje reakcije, razmišljanja, dejanja… v različnih situacijah. Pomeni, začel bo brskati po svoji notranjosti, začel se bo spoznavati, se sprejemati, se spreminjati in odpravljati vse, kar se mu ne zdi v redu in kar opazi predvsem na drugih, to je namreč tisto, kar ga moti na njemu samemu in kar mora spremeniti na sebi in začel bo krepiti in razvijati pri sebi vse, kar občuduje na drugih in o čemer seveda sanja tudi sam, to so namreč njegovi speči in nerazviti potenciali, ki jih zanemarja morda zaradi, npr. odvisnosti od tega portala;
– vse povedano pomeni, človek z delom na sebi preoblikuje samega sebe v boljšega človeka, se spoznava, se sprejema, se osvobaja slabih vzorcev, navad, razvad, okrepi svojo voljo, odločnost, samozavest, prične živeti, delovati, razmišljati, reagirati…, ipd., v zavedanju in ne kot do tedaj pod vplivom slabih vzorcev, navad, razvad, predsodkov, ipd., čemur vsemu lahko rečemo tudi samovzgoja, s tem pa napreduje v vseh ozirih, kar mu v končni fazi lahko samo koristi, saj, če bo razumel in znal spremeniti sebe na bolje, bo bolje razumel tudi ravnanja drugih, zato bo odziv okolice na delo na njegovo samovzgojo samo pozitiven. Upam, da je razlaga mojega videnja dela na sebi podana razumljivo za vse s triletno šolo, saj izobrazba za delo na sebi sploh ni ovira.
Lep pozdrav
P.s.: Mimogrede, piše se s triletno šolo.[/quote]
Koliko se tebi zdi še neka sprejemljiva doza visenja na netu?
[/quote]
Razlaga za enega, primerna za, citiram; z triletno šolo, na konkretnem primeru.
Recimo, da ta s triletno šolo visi noč in dan na netu, vsekakor mnogo preveč časa zapravlja za neko početje, kot je vidno iz njegovih zapisov, recimo na Monu, zato trpi njegovo osebno življenje, njegov razvoj, delo, šola, izobrazba, ipd. Morda se tega celo zaveda, ne zaveda pa se, da je to morda že čisto prava, nekemična odvisnost, ki je kot vsaka odvisnost, zanj nadvse škodljiva in bi jo bilo potrebno odpraviti, kar je možno narediti z delom na sebi. Na tem konkretnem primeru bi zato delo na sebi pomenilo naslednje:
– človek sam pri sebi ugotovi, da je odvisnik, v tem primeru, odvisnik od neta, od virtuale. To ugotovi na preprost način; za 14 dni do enega meseca izklopi računalnik in če zdrži 14 dni, ne da bi vklopil računalnik in pogledal na tale portal, potem ni odvisnik. Če ga začne že po kratkem času mučiti odtegnitveni sindrom, je odvisnik. V tem drugem primeru si dela škodo, saj svoje življenje zapravlja za prazne stvari, za virtualno komunikacijo z neznanci, pri čemer mu čudovita leta živkljenja tečejo v prazno med buljenjem v ekran, pri čemer si kvari tudi vid, ipd.;
– ko človek sam pri sebi (ne, da bi mu to povedali drugi, ker v tem primeru bo morda rekel, da to sploh ni res) ugotovi, da je odvisnik od neta, se sam od sebe zamisli nad sabo in se vpraša, kaj je vzrok, da z visenjem na netu zapravlja svoj čas, merljiv v letih, zakaj so mu ljubši virtualni stiki, kot pa relani stiki in realno življenje in zakaj ne počne kakšne bolj koristne zadeve zase, za svojo izobrazbo, za svoje zdravje, za bližnje, za družbo, ipd., saj, če ni vsakodnevno in lahko tudi vsakonočno večurno bedenje pred ekranom morda njegov poklic ali honorarno delo, je z njim vsekakor nekaj hudo narobe, to je, je čisto pravi nekemični odvisnik;
– ko tak človek sam pri sebi najde vzrok svojega prekomernega visenja na netu, se lahko globoko zamisli nad vzrokom in ugotovi ali lahko odpravi ta vzrok in najde rešitev, kako naj to stori in to je zanj že polovični uspeh, saj si je nekaj končno priznal in ugotovil vzrok početja in tudi našel način, kako odpraviti odvisnost, slabo navado, vzorec…;
– ko ve, kako se bo lotil odpravljanja vzroka, v tem primeru, vzroka nekemične odvisnosti, se loti odpravljanja vzroka in s tem odpravljanja škodljive odvisnosti, (navad, razvad ali tudi drugih privzetih, privzgojenih, pridobljenih negativnih in škodljivih vzorcev…) in to vsakič, ko ga popade, da bi spet podlegel v tem primeru odvisnosti, pri čemer gleda na svoje početje v trenutkih skušnjave trezno, široko in od daleč, preko vsega povedanega, zato mu je jasno, da je potrebno biti odločen, vztrajen, imeti trdno voljo, da se vzrok in odvisnost odpravi in da mora pojav odvisnosti vsakič prepoznati in ko se pojavi, se mora zavestno boriti proti njej vse do tedaj, ko bo postala del zgodovine in se bo njegov pogled na to zadevo povsem in dejansko spremenil in bo končno spet – svoboden. Namreč, zapasti v odvisnost, podleči slabemu vzorcu, ipd, ne zahteva nič truda, obratno pa, odpravljanje tega zahteva napor in vztrajnost, ki spremeni povezave v možganih, ki so se vzpostavile v njih zaradi. npr. odvisnosti od virtuale;
– ko se bo njegov pogled na to zadevo spremenil, ko bo okrepil svojo voljo, ko bo zlahka ravnal v zavedanju tako, kot mu koristi in ne tako, kot ga v odvisnost sili vzrok (razvada, vzorec…), mu bo naenkrat ostalo več časa za vse, pred čemer se sedaj zatekal v virtualo, torej, spremenil bo eno od svojih slabih navad, en slab vzorec ravnanja, kar pomeni, spremenil bo sebe malenkost na bolje;
– ko bo odpravil en slab vorec, navado, razvado…, mu bo to dalo poguma, da odkrije in spremeni morda še kakšno, ki jo bo ugotovil v sebi z življenjem v zavedanju vsakega trenutke in opazovanjem samega sebe, ter z nepristranskim pogledom nase, na svoje reakcije, razmišljanja, dejanja… v različnih situacijah. Pomeni, začel bo brskati po svoji notranjosti, začel se bo spoznavati, se sprejemati, se spreminjati in odpravljati vse, kar se mu ne zdi v redu in kar opazi predvsem na drugih, to je namreč tisto, kar ga moti na njemu samemu in kar mora spremeniti na sebi in začel bo krepiti in razvijati pri sebi vse, kar občuduje na drugih in o čemer seveda sanja tudi sam, to so namreč njegovi speči in nerazviti potenciali, ki jih zanemarja morda zaradi, npr. odvisnosti od tega portala;
– vse povedano pomeni, človek z delom na sebi preoblikuje samega sebe v boljšega človeka, se spoznava, se sprejema, se osvobaja slabih vzorcev, navad, razvad, okrepi svojo voljo, odločnost, samozavest, prične živeti, delovati, razmišljati, reagirati…, ipd., v zavedanju in ne kot do tedaj pod vplivom slabih vzorcev, navad, razvad, predsodkov, ipd., čemur vsemu lahko rečemo tudi samovzgoja, s tem pa napreduje v vseh ozirih, kar mu v končni fazi lahko samo koristi, saj, če bo razumel in znal spremeniti sebe na bolje, bo bolje razumel tudi ravnanja drugih, zato bo odziv okolice na delo na njegovo samovzgojo samo pozitiven. Upam, da je razlaga mojega videnja dela na sebi podana razumljivo za vse s triletno šolo, saj izobrazba za delo na sebi sploh ni ovira.
Lep pozdrav
P.s.: Mimogrede, piše se s triletno šolo[/i].[/[/b]quote]
S temle si me pa dotolkel.
Visenje na računalniku je še najmanjši problem. Mešaš vzroke in posledice, dolga razlaga ni nujno najboljša. Hvala, ker si si vzel čas. Si pa rešil moj problem, za to pa najlepša hvala.
Forum je zaprt za komentiranje.