Delo na sebi

Seveda je in to ravno na podlagi zgornje definicije.
Saj to ne pomeni, da si sam postavljaš vsa pravila in deluješ na svoj način, mimo ali kontra družbe, ampak le to, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in s tem sebe definiramo kot subjekt, iz katerega izhajajo odločitve.
Dokler se pa le sklicujemo na druge in odgovornost pripisujemo drugim, pa se ravno zato počutimo kot žrtev.
Gre se za način dojemanja sebe in odnosa do sebe, glede na okolico.

Ljudje pa bi radi bili svobodni, ne bi pa bili odgovorni in ne bi sprejeli odgovrnosti za svoja dejanja. To pa ne gre. 🙂

Seveda je in to ravno na podlagi zgornje definicije.
Saj to ne pomeni, da si sam postavljaš vsa pravila in deluješ na svoj način, mimo ali kontra družbe, ampak le to, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in s tem sebe definiramo kot subjekt, iz katerega izhajajo odločitve.
Dokler se pa le sklicujemo na druge in odgovornost pripisujemo drugim, pa se ravno zato počutimo kot žrtev.
Gre se za način dojemanja sebe in odnosa do sebe, glede na okolico.

Ljudje pa bi radi bili svobodni, ne bi pa bili odgovorni in ne bi sprejeli odgovrnosti za svoja dejanja. To pa ne gre. :)[/quote]

a to se vidva gresta gay_evstvo ☺

Jaz delam na sebi, ko si stiskam ogrce na nosu!

Jaz si “delo na sebi” predstavljam kot to, da ne obstaneš na mestu….da nisi zadovoljen
ali sprijaznjen s tem, kar si, ampak vztrajno, počasi, potrpežljivo rineš dalje….se učiš
novih stvari, si širiš obzorja, utreš kakšno neprehojeno smer, se trudiš izboljšati vse, kar
ti je dala narava in vtisnila družba…
Jaz trenutno delam na sebi tako, da si postavljam izzive….se ogibam rutini…

Recimo delo na sebi je, da se učiš tuje jezike, da se izobražujeješ za poklicne namene, da imaš hobije, da športaš…

Če je pa to delo na sebi… meni je to življenje. Pa marsikaj ne zato ker hočem, ampak ker moram.

Če je pa to delo na sebi… meni je to življenje. Pa marsikaj ne zato ker hočem, ampak ker moram.[/quote]

Če moraš, ni dovolj :-))
Mora biti zavestno in prostovoljno…hehe….

Če je pa to delo na sebi… meni je to življenje. Pa marsikaj ne zato ker hočem, ampak ker moram.[/quote]

Če moraš, ni dovolj :-))
Mora biti zavestno in prostovoljno…hehe….[/quote]
hehe.
:-)))))

Če do danes nisi dojel, kaj to pomeni delati na sebi, potem je v bistvu brezpredmetno. Razumeš šele, ko dejansko to prakticiraš, sicer je res lahko le filozofiranje drugih.

Sprašujem zato, ker poslušam od različnih ljudi, kako delajo na sebi in večinoma imam občutek, da se v bistvu nikomur ne sanja kaj to je, ampak je pa to dozorevanje silno moderno. Kar se mene tiče se temu reče po domače- življenje, ampak jaz pač ne potrebujem celofana in mašnic in megle, ki jo nekateri nekateri prodajajo. Pa sem se hotel prepričat, koliko se motim. Sem pač preprostež;-))))

Sprašujem zato, ker poslušam od različnih ljudi, kako delajo na sebi in večinoma imam občutek, da se v bistvu nikomur ne sanja kaj to je, ampak je pa to dozorevanje silno moderno. Kar se mene tiče se temu reče po domače- življenje, ampak jaz pač ne potrebujem celofana in mašnic in megle, ki jo nekateri nekateri prodajajo. Pa sem se hotel prepričat, koliko se motim. Sem pač preprostež;-))))[/quote]

Komot preživiš večino življenja, ne da bi za sekundo delal na sebi.
Zahteva samo ignoriranje slabe vesti in vkalupljanje v vzorce, ki ti jih ponudijo drugi….mala
šala…
Živeti ni dovolj….

Ne predstavljam si življenja, v katerem se ne bi naučil ničesar. Saj nismo amebe.

Sprašujem zato, ker poslušam od različnih ljudi, kako delajo na sebi in večinoma imam občutek, da se v bistvu nikomur ne sanja kaj to je, ampak je pa to dozorevanje silno moderno. Kar se mene tiče se temu reče po domače- življenje, ampak jaz pač ne potrebujem celofana in mašnic in megle, ki jo nekateri nekateri prodajajo. Pa sem se hotel prepričat, koliko se motim. Sem pač preprostež;-))))[/quote]
Tudi kupovanje “megle” je delo na sebi, da se učiš prepoznati naivnost. 🙂

Žal je “delo na sebi” najpogosteje le fraza, ki se lepo sliši. Da se nekaj premakne v nas, se morajo menjati ali notranje ali zunanje okoliščine, da sprožijo, naredijo premik – najpogosteje so to težke okoliščine, razne preizkušnje itd. Nekaj se mora porušiti v nas, da odstopimo od ustaljenosti ali da zagledamo kaj novega v ruševinah starih vzorcev, prepričanj… Ko živimo mirno in ustaljeno, žal tudi do sprememb ali “alkemičnih procesov duše” NE prihaja!

No, ampak kupovanje nečesa, kar že imaš, je pa potratno.:-))

Seveda. Iz čistega ugodja in zadovoljstva, ne gremo pri sebi delat sprememb.
Samega stanja zadovoljstva si niti ne želimo spreminjati.

Podobno, kot nekateri vseeno kupijo še en par čevljev, pa čeprav jih doma v omari že imajo 15. 🙂
Mogoče pa bodo ta šestnajsti vseeno bolj prav, kot pa ostalih petnajst. 🙂

Seveda. Iz čistega ugodja in zadovoljstva, ne gremo pri sebi delat sprememb.
Samega stanja zadovoljstva si niti ne želimo spreminjati.[/quote]

Podobno težavo imajo verjetno tudi “kronično samski”. 🙂
Npr. 15 let so že isti (enak pristop, enako razmišljanje), potem pa pričakujejo čudežne premike in korenite spremembe na ljubezenskem in tudi osebnem področju. Spremembe so boleče, radikalne, puščajo krvave zareze, terjajo pogum – zato se s težavo uresničijo preko leporečnice in psihološkega kuhinjskega recepta “delam na sebi”.

Seveda. Iz čistega ugodja in zadovoljstva, ne gremo pri sebi delat sprememb.
Samega stanja zadovoljstva si niti ne želimo spreminjati.[/quote]

Podobno težavo imajo verjetno tudi “kronično samski”. 🙂
Npr. 15 let so že isti (enak pristop, enako razmišljanje), potem pa pričakujejo čudežne premike in korenite spremembe na ljubezenskem in tudi osebnem področju. Spremembe so boleče, radikalne, puščajo krvave zareze, terjajo pogum – zato se s težavo uresničijo preko leporečnice in psihološkega kuhinjskega recepta “delam na sebi”.[/quote]
Kaj bi popravljal, če ni pokvarjeno:-)))

Sprašujem zato, ker poslušam od različnih ljudi, kako delajo na sebi in večinoma imam občutek, da se v bistvu nikomur ne sanja kaj to je, ampak je pa to dozorevanje silno moderno. Kar se mene tiče se temu reče po domače- življenje, ampak jaz pač ne potrebujem celofana in mašnic in megle, ki jo nekateri nekateri prodajajo. Pa sem se hotel prepričat, koliko se motim. Sem pač preprostež;-))))[/quote]

Komot preživiš večino življenja, ne da bi za sekundo delal na sebi.
Zahteva samo ignoriranje slabe vesti in vkalupljanje v vzorce, ki ti jih ponudijo drugi….mala
šala…
Živeti ni dovolj….[/quote]

Komot glih nim ker ti pada po betici iz vseh strani, ko pa kaj narediš na sebi pogruntaš kako se obrnit, da jih preveč ne fašeš… 😉

Podobno težavo imajo verjetno tudi “kronično samski”. 🙂
Npr. 15 let so že isti (enak pristop, enako razmišljanje), potem pa pričakujejo čudežne premike in korenite spremembe na ljubezenskem in tudi osebnem področju. Spremembe so boleče, radikalne, puščajo krvave zareze, terjajo pogum – zato se s težavo uresničijo preko leporečnice in psihološkega kuhinjskega recepta “delam na sebi”.[/quote]
Kaj bi popravljal, če ni pokvarjeno:-)))[/quote]
Mogoče si se samo na pokvarjeno že navadil…. 😉
Sicer pa… včasih je tudi narobe prav :))

Kaj bi popravljal, če ni pokvarjeno:-)))[/quote]
Mogoče si se samo na pokvarjeno že navadil…. 😉
Sicer pa… včasih je tudi narobe prav :))[/quote]
Kot na zdelan avto, ko se tako počasi navajaš, da sploh nimaš občutka, da je kaj narobe. Možno….
Neeee. Kje pa:-))

Mogoče si se samo na pokvarjeno že navadil…. 😉
Sicer pa… včasih je tudi narobe prav :))[/quote]
Kot na zdelan avto, ko se tako počasi navajaš, da sploh nimaš občutka, da je kaj narobe. Možno….
Neeee. Kje pa:-))[/quote]
Itak da! 🙂
Toliko narediš na sebi, da ti postane tudi zdelan avto všeč….torej…hmmm očitno obstaja več del na sebi, dela v + in delo v – 😉
Kako češ vedet kdaj je prav? 😛

Seveda. Iz čistega ugodja in zadovoljstva, ne gremo pri sebi delat sprememb.
Samega stanja zadovoljstva si niti ne želimo spreminjati.[/quote]

Podobno težavo imajo verjetno tudi “kronično samski”. 🙂
Npr. 15 let so že isti (enak pristop, enako razmišljanje), potem pa pričakujejo čudežne premike in korenite spremembe na ljubezenskem in tudi osebnem področju. Spremembe so boleče, radikalne, puščajo krvave zareze, terjajo pogum – zato se s težavo uresničijo preko leporečnice in psihološkega kuhinjskega recepta “delam na sebi”.[/quote]
Na tem primeru se lahko navežemo na tisto filozofsko razlago svobode, ki pravi, da je za svobodo nujno potrebno prevzeti odgovornost za svoja dejanja in življenje.
Šele z odgovornostjo si omogočimo spremembe na sebi, ker se zavemo, da imamo vpliv na našo usodo.
Seveda je pa lažje kriviti nasprotni spol za lastno neželjeno samskost.

Dokler te varno pripelje do cilja, na videz ni nič narobe. 🙂